Lodève (okcitansko Lodeva) je naselje in občina v južni francoski regiji Languedoc-Roussillon, podprefektura departmaja Hérault. Leta 2011 je naselje imelo 7.638 prebivalcev.

Lodève
Lega
Zemljevid
Lodève se nahaja v Francija
Lodève
Lodève se nahaja v Okcitanija
Lodève
43°43′54″N 3°19′10″E / 43.73167°N 3.31944°E / 43.73167; 3.31944
DržavaFrancija
RegijaOksitanija
DepartmaHérault
OkrožjeLodève
KantonLodève
InterkomunalitetaSkupnost občin
Lodèvois et Larzac
Upravljanje
 • Župan (2008-2014) Marie-Christine Bousquet (Socialistična stranka)
Površina
1
23,17 km2
Prebivalstvo
 (1 januar 2021)[1]
7.289
 • Gostota310 preb./km2
Časovni pasUTC+01:00 (CET)
 • PoletniUTC+02:00 (CEST)
INSEE/Poštna številka
34142 /34700
Nadmorska višina117–700 m
(povp. 165 m)
1 Podatki francoske zemljiške knjige, ki ne vključujejo jezer, mlak, ledenikov > 1 km2 in rečnih estuarijev.

Geografija uredi

Naselje se nahaja v dolini reke Lergue, ob vznožju Larzaške planote, 55 km zahodno od Montpelliera. Lodève je vmesna postaja na romarski poti v Santiago de Compostelo (Via Tolosane z začetkom v Arlesu).

Uprava uredi

 
Lega okrožja v departmaju

Lodève je sedež istoimenskega kantona, v katerega so poleg njegove vključene še občine Le Bosc, Fozières, Lauroux, Olmet-et-Villecun, Les Plans, Poujols, Le Puech, Saint-Étienne-de-Gourgas, Saint-Jean-de-la-Blaquière, Saint-Pierre-de-la-Fage, Saint-Privat, Soubès, Soumont, Usclas-du-Bosc in La Vacquerie-et-Saint-Martin-de-Castries z 13.010 prebivalci.

Naselje je prav tako sedež okrožja, v katerem se nahajajo kantoni Aniane, Caylar, Clermont-l'Hérault, Ganges, Gignac, Lodève, Lunas in Saint-Martin-de-Londres s 90.824 prebivalci.

Zgodovina uredi

Lodève je bil središče volškega plemena Lutevanov preden je postal rimsko mesto Luteva (poznano tudi kot Forum Neronis). Naselje je bilo pred francosko revolucijo sedež škofije, pa tudi središče proizvodnje tekstila pod Ludvikom XV., eno od dveh kraljevih tovarn tapiserij.

Zanimivosti uredi

 
Katedrala sv. Fulkrana
  • gotska katedrala sv. Fulkrana iz 13. stoletja, sedež nekdanje škofije, ustanovljene konec 4. stoletja, ukinjene s konkordatom 1801,
  • muzej Fleury, rojstna hiša kardinala de Fleurya,
  • mestna hiša Hôtel de Ville, nekdanja škofijska palača.

Osebnosti uredi

Zunanje povezave uredi


  1. »Populations légales 2016«. Nacionalni inštitut za statistične in gospodarske raziskave. Pridobljeno 25. aprila 2019.