Kunigunda Češka (češko Kunhuta Přemyslovna, poljsko Kunegunda Czeska) je bila najstarejša hči Otokarja II. Češkega in njegove druge žene Kunigunde Gališke, * januar 1265, Praga, † 27. november 1321.

Kunigunda Češka
Kunigunda kot opatinja
Vojvodinja žena Mazovije
Tenure1291–1302
Rojstvojanuar 1265
Praga
Smrt27. november 1321 (stara 56 let)
Samostan sv. Jurija, Praga
Pokop
Praga
ZakonecBoleslav II. Mazovski
PotomciVenčeslav Ploški
Eufrozina
Berta
Vladarska rodbinaPřemyslidi
OčeOtokar II. Češki
MatiKunigunda Gališka

S poroko z Boleslavom II. Mazovskim je postala vojvodinja Mazovije. Kasneje je postala opatinja samostana svetega Jurija na Praškem gradu.

Življenje uredi

Kunigundo so leta 1277 zaročili s Hartmanom Nemškim,[1] sinom Rudolfa I. Nemškega in njegove prve žene Gertrude Hohenberške. Poroka naj bi vzpostavila mir med Nemčijo in Češko, vendar so zaroko čez eno leto razdrli. Kunigundin brat Venčeslav se je leta 1285 kljub temu poročil s Hartmanovo sestro Judito Habsburško. Kunigundina sestra Neža je sledila njegovemu zgledu in se poročila s Hartmanovim braton, avstrijskim vojvodom Rudolfom II.

Ker Kunigunda ni imela drugih ženitnih ponudb, je vstopila v Red revnih gospa v Pragi, kjer je ostala nekaj let, dokler ji ni njen brat, takrat že kralj Venčeslav II., ukazal, da se poroči z Boleslavom II. Mazovskim.[2]

Poroka uredi

Po smrti Leška II. Črnega je Venčeslav II. zahteval poljski prestol, kar je povzročilo državljansko vojno. Veliko poljskih plemičev in državljanov je želelo, da Poljski vlada Vladislav I. Kratki. Venčeslav ni imel dovolj moči, da bi obdržal Poljsko, zato se je odločil, da bo Kunigundo poročil z Boleslavom II. Mazovskim, kar bi ustvarilo trdno zavezništvo z močnim poljskim plemičem.

Kunigundina poroka z Boleslavom je bila leta 1291. Postala je druga Boleslavova žena. Njegova prva žena Gaudemunda Litovska le umrla leta 1288. Boleslav je imel z njo tri otroke: Boleslava, Sjemovita II. in Ano.

Poroka je Venčeslavu zagotovila udobnejši položaj. Med Vladislavovim obleganjem obleganjem Sieradza je imel v Boleslavu zanesljivega zaveznika.

Boleslav in Kunigunda sta imela dva otroka:[2]

  • Venčeslava Ploškega (ok. 1293 - 1336), vojvodo Plocka,[2] in
  • Eufrozino (ok. 1292 – 26. december 1328/1329),[2] poročeno z Vladislavom Oświęcimskim.

Zavezitvo med svakoma ni bilo trajno. Boleslavov brat Konrad je umrl brez preživelih otrok. Nekaj svoje zemlje je zapustil mlajšemu bratu, preostalo pa, na Boleslavovo veliko žalost, kralju Venčeslavu. Užaljeni Boleslav je prenehal podpirati Venčeslavovo vladavino na Poljskem in Kunigundo poslal nazaj v Prago. Par se je uradno ločil leta 1302.[2]

Kasnejše življenje uredi

Po vrnitvi v Prago je Kunigunda vstopila v samostan v. Jurija v Praškem gradu in postala opazinja.[2] V tem času je naročila izdelavo razkošnega ilustriranega rokopisa, znanega kot Pasijon opatinje Kunigunde.

Sklici uredi

  1. (DE)1308: Eine Topographie historischer Gleichzeitigkeit. Ur. Andreas Speer, David Wirmer. Walter de Gruyter GmbH & Co., 2010. str. 775.
  2. 2,0 2,1 2,2 2,3 2,4 2,5 Alfred Thomas, Reading Women in Late Medieval Europe: Anne of Bohemia and Chaucer’s Female Audience, (Palgrave Macmillan, 2015), 32.