Kukai (空海, 27. julij 774 Byōbugaura, danes Zentsūji - 22. april 835 gora Kōya), rojstno ime Saeki Mao, posthumno ime Kōbō Daishi

Kukai
Portret
Rojstvo佐伯眞魚
774[1][2][3]
Tado district[d]
Smrt22. april 835
Mount Kōya[d]
Druga imenaSaeki Mao
Kōbō Daishi
DržavljanstvoJaponska
Poklicleksikograf, jezikoslovec, pesnik, kaligraf, bhikkhu, filozof
Obdobje9. stoletje
Pomembne ideje
šingoizem

Je eden izmed najbolj znanih in priljubljenih svetnikov na Japonskem. Ustanovil je šingonsko sekto budizma, ki v ospredje postavlja čarobne uroke, magične formule in obrede. V življenju je veliko prispeval k razvoju umetnosti in literature na Japonskem. Dejaven je bil na področju gradnje javne infrastrukture, torej cest, namakalnih kanalov in templjev. Znan je tudi kot pionir na področju izobraževanja, kjer mu tradicionalno pripisujejo iznajdbo japonske zlogovne pisave Kana.

ŽivljenjeUredi

Kūkai izhaja iz aristokratske družine. Že mlad se je učil načel konfucijanskega nauka. Leta 791 naj bi pri 17 letih napisal prvo večje delo Sangō Shiiki (»Bistvo treh naukov«), v katerem je razglasil superiornost budizma nad konfucianizmom in taoizmom. Trdil je, da budizem združuje vse smiselne nauke omenjenih verovanj. V delu podrobneje obravnava vprašanje posmrtnega obstoja. Željan podrobnejšega razumevanja budizma je leta 804 odpotoval na Kitajsko. V Ch'ang-anu, takratni prestolnici dinastije Tang, je spoznal Hui-kouja (746–805; japonsko Keika), velikega mojstra ezoteričnega budizma. Ezoterični budizem zagovarja stališče, da razsvetljenje dosežejo le tisti, ki svoje življenje v celoti posvetijo veri in živijo v samostanu. Sčasoma je postal učiteljev najljubši učenec, zato mu je le-ta predajal skrivna znanja. Leta 806 po vrnitvi s Kitajske ga je cesar podprl pri širjenju njegove doktrine in mu odobril gradnjo samostana. Leta 816 je začel graditi samostan na gori Kōya, ki se nahaja na zahodu osrednje Japonske. Samostan je prerasel v enega največjih in najvplivnejših samostanskih kompleksov v državi, sekta Shingon pa je po njegovi smrti postala ena najbolj priljubljenih oblik japonskega budizma.

Zadnje dni svojega življenja se je Kukai odrekal hrani in pijači ter čas preživljal v globoki meditaciji. Umrl je opolnoči 22. aprila leta 835, na datum, ki ga je vnaprej sam napovedal. Cesar Ninmyō (833–850) je ob njegovi smrti na goro Koya poslal pismo, v katerem je izrazil sožalje in sporočil, da se upepelitve in pogreba ne bo uspel udeležiti. Kukaija na koncu niso tradicionalno upepelili, temveč so ga na njegovo željo pokopali v krsti. Njegov grob se nahaja v samostanskem kompleksu na vzhodnem delu vrha gore Koya, ki je danes zaščiten kot del UNESCO-ve svetovne dediščine. Legenda pravi, da so njegovo grobnico po dolgem času odprli in v njej našli popolnoma ohranjeno telo, z lepo kožo in nekaj centimetrov daljšimi lasmi. Kukai naj ne bi umrl, temveč vstopil v večni samadhi (meditativni trans). V svoji grobnici še danes čaka na prihod Maitreje, Bude prihodnosti.

Manj kot stoletje po njegovi smrti mu je cesar Daigo podelil posmrtni naziv Kobo Daishi. Zanimivo je, da je Kukai kljub svojemu aristokratskemu poreklu tudi sam brezkompromisno sledil naukom, ki jih je širil.

Šingonska sektaUredi

Šingonska sekta, ki izvira iz južnega dela Indije, sledi naukom, ki jih je Kukai študiral na Kitajskem. Njeni pripadniki verujejo v šingonski (kar pomeni prava beseda) budizem, ki je znan tudi kot ezoterični budizem. Vera v ospredje postavlja ustno prenašanje naukov, ki učijo kako misliti, pisati in govoriti (beseda), ter ravnati. Mišljenje je predstavljeno z meditacijo in koncentracijo, beseda z mantro ali čarobnimi formulam, dejanje pa z mudro oz. gestami z roko. Poudarjali so tudi pomembnost meditacije. Te nauki so znani le omejenemu številu visokih menihov, od tod tudi ime ezoterični budizem (ezoteričen - le za ozek, zaprt krog ljudi). S sledenjem tem naukom naj bi vernik razsvetljenje dosegel že pred smrtjo.

Dosežki in delaUredi

Kukai je bil predvsem učenjak, v svojih knjigah je podrobno opisal zgodovino Kitajske in Indije. Velja tudi za uglednega pesnika, zaslužen naj bi bil za uvedbo japonske pesniške oblike Iroha. V času ustvarjanja se je njegov vpliv zaradi kulturne povezanosti dežel širil tudi na Kitajsko, kjer so njegova dela postala temelj pesništva. Njegova najpomembnejša dela na področju literature so:

  • Religiozna razmišljanja (Sango shiiki 三教指歸),
  • Povabilo (Shorai mokuroku 請来目録),
  • Razlike med eksoteričnim in ezoteričnim budizmom (Benkenmitsu nikyo ron 辯顯密二教論),
  • Deset postulatov zavesti (Juju shinron 十住心論),
  • Postati Buda v svojem telesu (Sokushim jobutsu gi 即身成佛義),
  • Resničnost jezika in pisave (Shoji jisso gi 聲字實相義),
  • Pomen besede un (Unji gi 吽字義) in
  • Skrivnosti Srčne sutre (Hannya shingyo hiken 般若心経祕鍵).

Tradicionalno mu pripisujejo tudi iznajdbo japonske zlogovne pisave Kana, za kar sicer ni zanesljivih dokazov. Deloval je tudi na področju arhitekture, kjer je načrtoval in nadzoroval gradnjo cest, namakalnih sistemov, templjev in ostalih konstrukcij. Med obiski Shikokuja, kjer je sodeloval pri inženirskih projektih, je na poti obiskoval številne templje in izrezoval podobe. Kljub temu, da je dokazano obiskal le tri templje, mu pripisujejo uvedbo tamkajšnje 1200 km dolge romarske poti po otoku Šikoku.

Čudeži in legendeUredi

Zaradi Kūkaijeve pomembnosti v japonskem budizmu so o njem skozi čas nastale številne zgodbe in legende. Ko je na gori Kōya iskal prostor za gradnjo templja, naj bi ga gostili dve šintoistični gorski božanstvi - moški Kariba in ženska Niu. Kariba naj bi se pojavil v vlogi lovca, ki je Kūkaija vodil skozi gore v spremstvu belega in črnega psa. Kasneje sta bili Kariba in Niu interpretirana kot manifestaciji Bude Vairocane, ki je osrednja oseba v šingonskem budizmu in glavni predmet Kūkaijevega vseživljenjskega zanimanja.

ViriUredi

S. Hakeda, Yoshito 1972. Kukai Major Works. New York: Columbia University Press

Ancient History Encyclopedia: Kukai. [internet]. [27.11.2020]. Dostopno na spletnem naslovu: https://www.ancient.eu/Kukai/

Eferrit: Šingon. [internet]. [ 27.11.2020]. Dostopno na spletnem naslovu: https://sl.eferrit.com/singon/

Encyclopedia Britannica: Kūkai Japanese Buddhist monk. [internet]. [27.11.2020]. Dostopno na spletnem naslovu: https://www.britannica.com/biography/Kukai

My japanese green tea: Kukai. [internet]. [ 27.11.2020]. Dostopno na spletnem naslovu: https://www.myjapanesegreentea.com/kukai

Shikokutours: Kukai. [internet]. [ 27.11.2020]. Dostopno na spletnem naslovu: https://www.shikokutours.com/attractions/people-of-shikoku/Kukai

Stanford Encyclopedia of Philosophy: Kūkai. [internet]. [27.11.2020]. Dostopno na spletnem naslovu: https://plato.stanford.edu/entries/kukai/

Wikipedia The Free Encyclopedia: Kūkai. [internet]. [ 27.11.2020]. Dostopno na spletnem naslovu: https://en.wikipedia.org/wiki/K%C5%ABkai

Yourdictionary: Kukai. [internet]. [ 27.11.2020]. Dostopno na spletnem naslovu: https://biography.yourdictionary.com/kukai

  1. Record #11890471X // Gemeinsame Normdatei — 2012—2016.
  2. Union List of Artist Names
  3. Benezit Dictionary of Artists — 2006. — ISBN 978-0-19-977378-7