Kujavija

Kujavija (poljsko Kujawy, nemško Kujawien, latinsko Cuiavia) je zgodovinska regija v severni osrednji Poljski na levem bregu Visle in vzhodno od reke Noteć in jezera Gopło. Razdeljena je na tri tradicionalne dele: severovzhodnega s prestolnico Bydgoszcz, ki se etnografsko pogosto ne šteje za kujsvskega, osrednjega s prestolnico Inowrocław ali Kruszwica, in jugovzhodnega s prestolnico Włocławek ali Brześć Kujawski.

Kujavija

Kujawy
Zgodovinska pokrajina
Wloclawek katedra 1.jpg
Grb {{{official_name}}}
Grb
Lega na zemljevidu Poljske
Lega na zemljevidu Poljske
Koordinati: 52°42′N 18°33′E / 52.700°N 18.550°E / 52.700; 18.550Koordinati: 52°42′N 18°33′E / 52.700°N 18.550°E / 52.700; 18.550
DržavaZastava Poljske Poljska
Zgodovinske prestolniceWłocławek, Inowrocław, Brześć Kujawski
Največje mestoBydgoszcz
Površina
 • Skupno5.989 km2
Prebivalstvo
 • Skupno950.000
 • Gostota160 preb./km2
Časovni pasUTC+1 (CET)
 • Poletje (DST)UTC+2 (CEST)
Primarno letališčeLetališče Ignacyja Jana Paderewskega,Bydgoszcz
AvtocesteA1-PL.svg S5-PL.svg S10-PL.svg

ImeUredi

Ime Kujavija se je v pisnih virih prvič pojavilo v Gnjeznenski buli (poljsko Bulla Gnieźnieńska, latinsko Ex commisso nobis) iz leta 1136, ki jo je izdal papež Inocenc II., nato pa je bilo omenjeno v številnih srednjeveških dokumentih. Omenjajo ga tudi kronike Wincentyja Kadłubeka.[2]

ZgodovinaUredi

Kujavija je postala del poljske države v 960. letih pod vojvodom Mješkom I. Takrat je bila ena od najgosteje poseljenih poganskih območij države.[3] Po razdelitvi Poljske med sinove Boleslava III. Krivoustega je Kujavija sprva postala del Mazovske vojvodine, leta 1194 pa je bila ustanovljena neodvisna Kujavska vojvodina, ki ji je vladal vojvoda Lešek I. Beli. V letih 1202-1234 je bila Kujavija spet del Mazovije, katere vladar Konrad I. je leta 1226 na svoje posesti povabil Tevtonski viteški red. Vitezi so se utrdili na vzhodu Kujavije v deželi Dobrzyń. V drugi polovici 13. stoletja je bila Kujavska vojvodina razdeljena na dva dela s središčema v Inowroclawu oziroma Brestu Kujavskem. Kujavski vojvoda Vladislav I. Kratki je uspel leta 1306 priključiti Malopoljsko, leta 1314 pa Velikopoljsko in s tem oživiti enotno poljsko državo. Leta 1320 je bil Vladislav okronan za poljskega kralja.

Leta 1332 so večino Kujavije osvojili vitezi Tevtonskega reda, vendar so jih poljski kralji postopoma pregnali in obnovili svojo oblast nad regijo. Po delitvah Republike obeh narodov v letih 1772-1793 je Kujavija postala del Prusije. Med Napoleonskimi vojnami je bilo ozemlje del Varšavske vojvodine (1807-1815), po Dunajskem kongresu (1814-1815) pa je bil večji del Kujavije (Bydgoszcz, Inowroclaw) priključen k Prusiji in kasneje k Nemškemu cesarstvu. Pokrajina Wloclawsk na vzhodu je bila vključena v Rusko carstvo. Od leta 1918 je Kujavia del Poljske republike.

Glavna mesta in naseljaUredi

Mesto Število prebivalcev (2015)[4] Vojvodstvo leta 1750 Vojvodstvo leta 2016 Mestne pravice Komentar
1.   Bydgoszcz 359.428   Inowrocław   Kujavsko-Pomorjansko 1346 Bivše poljsko kraljevo mesto, del Bidgoško–Torunjskega mestnega območja.
2.   Włocławek 114.885   Brześć Kujawski   Kujavsko-Pomorjansko 1255 Zgodovinka prestolnica Kujavije.
3.   Inowrocław 75.001   Inowrocław   Kujavsko-Pomorjansko 1237/38 Zdraviliško mesto, bivša prestolnica Inowrocławskega vojvodstva.
4.   Solec Kujawski 15.642   Inowrocław   Kujavsko-Pomorjansko 1325 Del bidgoško-torunjskega mestnega območja.
5.   Aleksandrów Kujawski 12.515   Inowrocław   Kujavsko-Pomorjansko 1919 Del bidgoško-torunjskega mestnega območja.
6.   Koronowo 11.384   Inowrocław   Kujavsko-Pomorjansko 1370
7.   Ciechocinek 10.791   Inowrocław   Kujavsko-Pomorjansko 1916 Zdraviliško mesto.
8.   Kruszwica 9.128   Brześć Kujawski   Kujavsko-Pomorjansko 1422
9.   Janikowo 9.079   Inowrocław   Kujavsko-Pomorjansko 1962
10.   Barcin 7.752   Inowrocław  Kujavsko-Pomorjansko 1541

GalerijaUredi

SkliciUredi

  1. Jakubiak, Sylwia (2014). "Legendy Kujaw.: Kujawy". legendykujaw.blogspot.com.au.
  2. "Interklasa".
  3. Матвеев Г. Ф. История южных и западных славян. Москва. Издательство Московского университета. 2001. 1. knjiga. str. 96.
  4. "Lista miast w Polsce (spis miast, mapa miast, liczba ludności, powierzchnia, wyszukiwarka)". polskawliczbach.pl.