Križna roža
Križna roža (nemško Kreuzblume, angleško Cross flower, rusko Krestotsvet) je naziv za okrasni element gotske in neogotske arhitekture v obliki štirih stiliziranih vejic ali listov, ki oblikujejo križ. [1] Motiv se pogosto pomnoži, tako da obstaja več primerov dvojnih križnih rož. [2] Običajno se nahajajo na konici stolpa, fiale, timpanona ali okrasnega zatrepa. [3] Ker so bili pogosto izdelani iz poroznega kamna, so redki ohranjeni v izvirni obliki, predvsem zaradi bogate kiparske oblike, pri kateri so bila nekatera mesta zelo stanjšana in perforirana in zato podvržena pokanju. Večinoma so ohranjeni le fragmenti.
![](http://upload.wikimedia.org/wikipedia/commons/thumb/3/3c/Fleuron.eglise.Saint.Urbain.Troyes.png/250px-Fleuron.eglise.Saint.Urbain.Troyes.png)
Obe križni roži na glavnih stolpih stolnice v Kölnu sta oblikovani v neogotskem slogu, postavljeni leta 1880, imata premer 6,40 m in sta visoki okoli 9,50 metra.
Kot kaže že ime, je vrh križne rože oblikovan kot cvet ali popek, kar ima simbolen pomen, ki se verjetno odraža v besedah sv. Terezije Avilske: Sinovi zemlje svojo ljubezen izražajo z rožami, Gospod pa, kot sporočilo svoje ljubezni, pošiljs trnje. Na ta način križ povezuje dva svetova: zemeljskega in nebeškega, ter združuje njuna nasprotja. [4]
Galerija
uredi-
Risbe križnih rož, Franz Sales Meyer: ‘’Systematisch geordnetes Handbuch der Ornamenti’’, 1888.
-
Križna roža, mestna hiša v Aachnu
-
Križna roža Kölnske stolnice, 1881.
-
Betonska kopija križne rože Kölnske stolnice
-
Antoni Gaudi: Križna roža na vratarnici, Park Güell (1908 – 1915), Katalonija
-
Antoni Gaudi: Križni roži[5] Sagrada familija, Barcelona
Sklici
urediLiteratura in viri
uredi- Becker 2000 - Becker, Udo: The Continuum Encyclopedia of Symbols, New York, 2000., str. 74
- Cirlot 2001 - Cirlot, J. E.: A Dictionary of Symbols, translated by Jack Sage, London 2001., str. 68-71
- Damjanov/Radulić 1967 - Damjanov, Jadranka; Radulić, Ksenija: Križni cvijet, Umjetnost (Likovne umjetnosti), 3. izdanje, Zagreb, 1967., ste. 144
- Kappelmayer 2000 - Barbara Kappelmayr (ur.): Leksikon umjetnosti, preveo Roman Habunek, Rijeka, 2000., str. 255
- Müller/Vogel 2000 - Werner Müller; Gunther Vogel: Atlas arhitekture 2, preveo Milan Pelc, Zagreb, 2000., str. 321, 327, 401