Krešimir II.

Mihael Krešimir II. (tudi Krešimir II.), hrvaški vladar iz rodu Trpimirovićev, vladal med letoma 949 in 969, *?, † 969.[1][2] Domnevno naj bi bil sin Krešimirja I.[3] in domnevno brat Miroslava.[2] Oženjen je bil s Heleno oziroma Jeleno in imel otroka Držislava.[4] Morda si je Mihael Krešimir po starih slovanskih običajih oblast sprva delil z bratom Miroslavom in se kasneje povezal z banom Pribino, ki je Miroslava leta 949 ubil.[4] Najkasneje v času okrog 950 je bila Hrvaška kot kaže toliko oslabljena, da je srbski vladar Časlav Klonimirović Hrvatom iz rok iztrgal ozemlje stare Bosne (danes vzhodni del Bosne in Hercegovine),[5] Po Konstantinu Porfirogenetu je bila Bosna v njegovem in Časlavovem času namreč del Srbije.[6] Približno v tem času pa sta bila izgubljena tudi otoka Brač in Hvar.[4] Oblast je bila utemeljena predvsem na področju današnje južne Hrvaške, nič tudi ne kaže na hrvaško suverenost nad staro Slavonijo.[7] Vsaj del svoje vladavine naj bi Mihael Krešimir nosil kraljevsko krono.[3] Ohranil se je napis na sarkofagu Jelene, njegove soproge, kjer je Mihael (to je Mihael Krešimir) omenjen kot kralj (Michaeli regi).[8][9] O njegovi vladavini sicer ne vemo veliko; leta 970 pa na hrvaškem prestolu že najdemo ustoličenega njegovega naslednika.[1]

Mihael Krešimir
kralj
Vladanjeokrog 949 – okrog 969
PredhodnikMiroslav?
NaslednikŠtefan Držislav
Rojstvo10. stoletje
Smrt969
OtrociŠtefan Držislav
Vladarska hišaTrpimirovići
OčeKrešimir I.?

Opombe in skliciUredi

  1. 1,0 1,1 Goldstein, I. (2008). 38.
  2. 2,0 2,1 Klaić, N. (1990). 86.
  3. 3,0 3,1 Voje, I. (1994). 56.
  4. 4,0 4,1 4,2 Šišić, F. (1990). 435- 436.
  5. Voje, I. (1994). 57.
  6. Bašić, Denis (2009). 124.
  7. Arheološke raziskave so pokazale, da je bila Slavonija vse do konca 11. stoletja prehodni prostor med madžarskimi in hrvaškimi vplivi, ki je imel nekatere lastne avtonomne značilnosti. Madžarski vpliv tod je bil le šibek, prav tako hrvaški, saj se npr. hrvaški etnonim tod npr. pojavi šele ob koncu srednjega veka. Primerjaj v: Posavec, Vladimir (1997). Povijesni zemljovidi i granice Hrvatske u Tomislavovo doba. Iz: Radovi, št. 30. Zagreb, Filozofski fakultet sveučilišta u Zagrebu. str. 281-290. Str. 287-289; Klaić, Nada (1990). Povijest Hrvata u srednjem vijeku. Zagreb, Globus. Str. 74
  8. Šišić, F. (1990): str. 437.
  9. Napis se glasi:(in hoc) (t)UMULO Q(ui)ESCIT HELENA FAMO(sa) (quae fui) UXOR MICHAELI REGI MATERQ(ue) STEFANI R(egis) (pacemque) (obt)ENUIT REGNI. VIII IDUS M(ensis) OCT(obris) (in pac)E HIC OR(dinata) FUIT AN(no) AB INCARNA(tione) (Domini) DCCCCLXXVI IND. IV CICL(o) L(un) V. (ep) XVII (ciclo sol) V LUN. V. (conc)URRENTE VI. ISTAQ(ue) VIVENS FU(it) REGN(i) MATER FUIT PUPILOR(um) TUTO(rque) VIDUAR(um) ICQUE ASPICIENS VIR ANIME DIC MISERERE DEUS.

ViriUredi

  • Bašić, Denis (2009). The roots of the religious, ethnic, and national identity of the Bosnian-Herzegovinan Muslims. University of Washington. ProQuest
  • Goldstein Ivo (2008): Hrvaška zgodovina. Ljubljana, Društvo Slovenska matica.
  • Klaić, Nada (1990). Povijest Hrvata u srednjem vijeku. Zagreb, Globus.
  • Šišić, Ferdo (1914). Genealoški prilozi o hrvtskoj narodnoj dinastiji. Zagreb
  • -- (1990). Povijest Hrvata u vrijeme narodnih vladara. Zagreb, Nakladni zavod matice hrvatske.
  • Voje Ignacij (1994):Nemirni Balkan. Ljubljana, DZS.
Krešimir II.
Umrl: c. 969
Vladarski nazivi
Predhodnik:
Miroslav
Hrvaški kralj
949–969
Naslednik:
Štefan Držislav