Krajinski park Ljutomerski ribniki – Jeruzalemske gorice

Krajinski park Ljutomerski ribniki – Jeruzalemske gorice je bil razglašen v občini Ljutomer 3. junija 1976 in obsega 1345 ha. Park se nahaja v Prlekiji, pokrajini v severovzhodni Sloveniji, južno od Ljutomera. Ker je leta 1992 Jeruzalemske gorice razdelila nova občinska meja med Ormožem in Ljutomerom, so Ormožani razglasili svoj krajinski park Krajinski park Jeruzalemsko - ormoške gorice, čeprav oba skupaj sestavljata eno zaključeno območje - Jeruzalemske gorice. To je dežela bogate kulinarike, vrhunskih vin, vijugastih terasastih goric, pojočih klopotcev, bogate kulturne, naravne in etnološke dediščine.

Vinogradniška pokrajina goric priča o tem, kako človek s svojim delom lahko povsem preoblikuje naravno okolje: ta pokrajina v bistvu ni več naravna, je v celoti delo človeških rok, a ima kljub temu status krajinskega parka.

Ljutomerski ribniki

Ljutomerski ribniki ponujajo obiskovalcu miren kotiček za sprehode in so predvsem namenjeni rekreaciji in razvedrilu.

Železne dveri

Vrh širokega slemena Jeruzalemskih goric je stala markantna zgodovinska zgradba: Železne dveri - nekdaj razkošen vinogradniški dvorec za potrebe cerkvenih dostojanstvenikov. Zgrajen je bil v drugi polovici 18. stoletja, oktobra 2023 pa se je zaradi posedanja okoliškega terena porušil.^[1]

Jeruzalem

Jeruzalem s svojim svetim imenom, vinsko cesto, kjer uspevajo vrhunska bela vina, prekrasnimi razglednimi točkami in romarsko cerkvico sv. Marije, žalostne Matere Božje, upravičeno nosi ime nebeški kraj. O tem je prepričal že križarje, ki so v 13. stol. iskali pot v današnji izraelski in palestinski Jerusalem. Tu se na višino 341 m iz doline povzpne Pomurska planinska pot, ki se mimo Železnih dveri in ribnikov nadaljuje proti Veržeju.

Klopotec

Klopotec je lesena vetrnica v vinogradu, nasajena na visokem drogu, ki naj bi v vetru s klopotanjem odganjala ptice. V prleških vinogradih ima po navadi štiri vetrnice. Praviloma je vsak del iz drugačnega lesa. Pripisujejo mu posebno moč varovanja vinogradov, vendar pa ne le pred škodljivci.

Naravne znamenitosti znotraj parka

Pihlarov dob

Sklici

↑ »Dvorec se je zrušil sam vase, kulturna dediščina lokalnega pomena v celoti uničena«. 16. oktober 2023. Pridobljeno 22. decembra 2023.

Viri

Borut Mencinger (2004). Naravni parki Slovenije. Mladinska knjiga, Ljubljana. COBISS 213355264. ISBN 86-11-16747-3.
Odlok o razglasitvi in zavarovanju naravnih območij in spomenikov narave na območju občine Ljutomer, 3.6.1976

Glej tudi

[1] »Dvorec se je zrušil sam vase, kulturna dediščina lokalnega pomena v celoti uničena«. 16. oktober 2023. Pridobljeno 22. decembra 2023.

[1]