Odpre glavni meni

Konstantin Dragaš Dejanović

Konstantin Dragaš Dejanović (srbsko Константин Дејановић) je bil srbski plemič, ki je v drugi polovici 14. stoletja vladal v delu severovzhodne Makedonije, jugovzhodne Srbije in jugozahodne Bolgarije, * pred 1355, 17. maj 1395, Rovine, Vlaška.

Konstantin Dejanović
'gospodin (morda despot)
Portret
PredhodnikJovan Dragaš
Rojstvocca. 1355
Srbsko cesarstvo
Smrt25. maj 1395
Rovine, Romunija
ZakonecNeznana
Evdokija Trabzonska
OtrociHelena Dragaš
OčeDejan
MatiTeodora Nemanjić
Veroizpovedpravoslavna

Bil je sin sebastokratorja Dejana in Teodore Nemanjić. Posesti je nasledil od starejšega brata Jovana Dragaša, ki je po bitki na Marici leta 1371, v kateri je padel velik del srbskega plemstva, postal vazal Osmanskega cesarstva.[1] Brata sta imela svojo vlado in kovala svoj denar v slogu Nemanjićev. Konstantinova hčerka Jelena je bila od leta 1392 poročena z bizantinskim cesarjem Manuelom II. Paleologom. Konstantin je padel v bitki na Rovinah 17. maja 1395 kot osmanski vazal v vojni proti Vlaški. Z njim sta se borila tudi Stefan Lazarević in Marko Mrnjavčević.

Konstantinov vnuk Konstantin XI. Dragaš Paleolog je bil zadnji bizantinski cesar.

ŽivljenjeUredi

OtroštvoUredi

Konstantinov oče je bil despot in sebastokrator Dejan, ki je pod kraljem Stefanom Dušanom (vladal 1331-1355) vladal v kumanovski regiji. Konstantinova mati Teodora Nemanjić je bila Dušanova polsestra. Stara starša po materini strani sta bila kralj Stefan Dečanski (vladal 1321-1331) in kraljica Marija Paleologina.

VladanjeUredi

Dejanovićev starejši brat Jovan Dragaš je posedoval Štip in Strumico. Jovana je cesar Uroš V. že pred letom 1373 povzdignil v despota, tako kot je cesar Dušan v despota povzdignil njegovega očeta. Osmanski viri poročajo, da je osmanska vojska premagala Saruyarja (Jovana Dragaša) v gornji Strumi in ga prisilila, da je priznal osmansko oblast.[2] Konstantin je bil bratov sovladar in po njegovi smrti 1378/1379 njegov naslednik.

 
Države na osrednjem Balkanu (1373–1395)

Koval je svoj denar, tako kot njegov brat.[3] Družina Dragaš je velikodušno donirala več samostanom na gori Atos, vključno s Hilandarjem, Panteleimonom (Rossikon) i Vatopedijem.

10. februarja 1392 se je Konstantinova hčerka Jelena poročila z Manuelom II. Paleologom in bila naslednji dan kronana za bizantinsko cesarico.[4]

Po porazu v bitki na Marici je bil Konstantin prisiljen postati osmanski vazal, vendar je še vedno vzdrževal tesne vezi s krščanskimi sosedi, vključno z Bizantinskim cesarstvom. Leta 1395 se je s svojim sosedom Markom Mrnjavčevićem vojskoval na strani svojega vazalnega gospoda Bajazida I. proti Mircei I. Vlaškemu in v bitki na Rovinah pri Craiova padel. Osmani so njegovo prestolnico Velbažd (ali Velbužd, sedanji Kjustendil v zahodni Bolgariji) po njem preimenovali v Köstendil.

DružinaUredi

Konstantin Dragaš je bil poročen dvakrat. Ime prve žene ni znano, vsekakor pa ni bila Tamara, hčerka bolgarskega carja Ivana Aleksandra, ki je bila poročena z nekim despotom Kostantinom. Z njo je imel najmanj dvoje otrok:

Konstantinova druga žena je bila Evdokia Megas Komnena, hčerka trapezundskega cesarja Alekseja III. Megaskomnena in Teodore Kantakuzene, s katero ni imel otrok.

ZapuščinaUredi

V srbskem ljudskem pesništvu Konstantina Dejanovića opevajo kot Bega Konstadina. Naziv Beg so mu dodali, ker je bil osmanski vazal.[5]

SkliciUredi

  1. The Oxford Dictionary of Byzantium. Oxford University Press, 1991.
  2. "Edition de lA̕cadémie bulgare des sciences". Balkan studies 22 (1986): 38.
  3. David Michael Metcalf. Coinage in South Eastern Europe, 820-1396. Royal Numismatic Society, 1979, str. 322.
  4. Donald M. Nicol. Byzantium and Venice: a study in diplomatic and cultural relations. str. 331.
  5. Čubelić, Tvrtko (1970). Epske narodne pjesme: izbor tekstova s komentarima i objašnjenjima i rasprava o epskim narodnim pjesmama (v srbščini) (6. izdaja). str. cxii. Pridobljeno 19. julija 2012.