Koničasta mušnica

Koničasta mušnica
	;
Znanstvena klasifikacija
Kraljestvo:	Fungi (glive);
Deblo:	Basidiomycota (prostotrosnice);
Razred:	Homobasidiomycetae;
Podrazred:	Hymenomycetae;
Red:	Agaricales (listarji);
Družina:	Amanitaceae (mušničarke);
Rod:	Amanita (mušnica);
Vrsta:	A. virosa;
Znanstveno ime
	Amanita virosa; Lam. ex Secr.

Koničasta mušnica (znanstveno ime Amanita virosa) je strupena goba iz družine mušničark.

Opis

Ta mušnica je, podobno kot zelena mušnica, smrtno strupena goba, ki raste tudi v Sloveniji. Mlade gobe so, kot vse mušnice, sprva zavite v ovojnico, ki kasneje poči, iz nje pa pogleda koničast klobuk bele barve.

Klobuk ostane zvonaste oblike tudi pri odraslih primerkih. Na »temenu« je včasih rjavkaste, po navadi pa bele barve. V povprečju ima ta mušnica premer klobuka okoli 8 cm, kožica, ki ga prekriva pa je svilnatega videza. Spodnja stran klobuka je sestavljena iz trosovnice, v kateri so gosti, beli in puhasti lističi, ki se jih po navadi drži ostanek ovojnice. Trosi so bele barve in okrogli.

Bet je visok od 8 do 15 cm, raven, valjast, proti vrhu zašiljen na dnu pa gomoljasto odebeljen in obdan z ostankom ovojnice. Zastiralce se nahaja v isti višini kot rob klobuka. Pod njim je bet kosmat, nad njim pa gladek. Barva beta, ki je pri mladih gobah poln, pri starih pa votel, je vedno bela.

Razširjenost

Koničasta mušnica raste na kislih tleh, po navadi v gozdovih, kjer prevladujejo iglavci. Najdemo jo od zgodnje pomladi do pozne jeseni v vlažnih gozdovih.

Meso gobe je bele barve z vonjem po surovem krompirju, vsebuje pa smrtno nevarne alkaloide. Pri nabiranju podobnih užitnih gob je zato potrebna skrajna previdnost!