Odpre glavni meni

Kolonada (francosko: colonnade = stebrišče[1]) je v arhitekturi naziv za niz stebrov, ki nosijo strešno konstrukcijo. Postavljali so jih, da so nosile ostrešja templjev, portikov pa tudi kot samostojne objekte, s katerimi so želeli naglasiti dostop do objekta ali spomenika.

Vsebina

ZgodovinaUredi

Osnovni element kolonade sta stebra, ki ju povezuje arhitrav. Zato je povezana z gradnjo velikih dvoran. V večjem obsegu je bila uporabljena že v egipčanskih svetiščih, še pogosteje pa so začeli kolonade uporabljati pri gradnji antičnih templjev. Grška kolonada je bila perfektno izvedena, njena zunanja podoba pa odvisna od uporabljenega stavbnega reda. Podvojitev kolonad - hipetralni dipter - je dajal še posebej dramatičen učinek. Tak je Apolonov tempelj v Didimi, nedaleč od Mileta (pozno 6. st. pr. n. št.).

Še danes so ohranjeni številni primeri takih kolonad v ohranjenih grških in rimskih templjih. [2] Izjemen je primer uporabe kolonade v atenski stoi, ki se je uporabljala za trgovino.

Bazilika Ulpijcev v Rimu, zgrajena leta 112 v jedru Trajanovega foruma kaže izjemno dinamičnost glavne ladje paladijskega prostora.

Kolonade so se posebej gradile v času baroka in neoklasicizma. Lep primer za to so Berninijeve kolonade na rimskem trgu - Piazza San Pietro pred baziliko sv. Petra, zgrajene leta 1667. Tudi zgradba Britanskega muzeja v Londonu, zgrajena med letoma 1823 in 1846 (načrt je izdelal sir Robert Smirke), predstavlja interpretacijo kolonade.

Kolonada je stavbni člen, ki so ga uporabljali arhitekti vse do današnjih dni.

Pomembne kolonadeUredi

Viri in skliciUredi

  1. "Kolonada" (hrvaščina). Leksikografski zavod Miroslav Krleža. Pridobljeno dne 25. 10. 2013. 
  2. "Portico" (angleščina). Encyclopædia Britannica. Pridobljeno dne 25. 10. 2013. 

Zunanje povezaveUredi