Literarna zvrst
Literarne zvrsti ali literarne vrste (nem. literarische Gattungen, pl. gatunek literacki, srb./hr. književni rodovi i vrste) so kategorije za razvrščanje literarnih del. Izraz včasih zajema najsplošnejše tipe (temeljne možnosti) literarnega izražanja oz. nadvrste liriko, epiko in dramatiko, včasih pa je zbirni izraz za besedila, kot so roman, tragedija, epigram, humoreska itd., ki so določena snovno, motivno, tematsko, zgradbeno, slogovno itd.[a] Zaradi heterogenosti poimenovanj je pojme nemogoče razvrstiti v enovit teoretični sistem. Se pa dajo razporediti po obsegu, zvezah z literarnimi nadvrstami ali po pesniški in prozni formi. Že tradicionalne poetike v obdobju renesanse, baroka in klasicizma so delile zvrsti na velike in male.
Velike literarne zvrsti uredi
Tako imenujemo literarne zvrsti velikega obsega, zlasti epske ali dramske: ep, didaktična ali poučna pesnitev, roman, povest, tragedija, komedija, drama, dramska pesnitev itd.
Male literarne zvrsti uredi
Zajemajo kratka in srednje dolga besedila, zlasti v območju lirike in pripovedništva: himna, oda, elegija, idila, satira, epigram, pesem, pesem v prozi, likovna pesem, konkretna pesem, balada, romanca, bajka, basen, prilika, legenda, pravljica, pripovedka, novela, kratka zgodba, črtica, enodejanka itd.
Polliterarne zvrsti uredi
Zvrstem, ki so literarne samo deloma, pravimo polliterarne. Močna je njihova spoznavna funkcija, estetska pa je manjša. Najpomembnejše polliterarne zvrsti novega veka so filozofske in znanstvene razprave ter eseji.
Glej tudi uredi
Opombe uredi
- ↑ Na Slovenskem sta dve poimenovalni tradiciji: na slavistiki so zvrsti lirika, epika in dramatika, vrste pa roman, komedija, balada itd., na primerjalni književnosti pa je ravno obratno.
Vir uredi
- Janko Kos: Literarna teorija, Ljubljana: 2001