Celovec

prestolnica Koroške, Avstrija
(Preusmerjeno s strani Klagenfurt)
Koordinati: 46°37′0″N 14°18′0″E / 46.61667°N 14.30000°E / 46.61667; 14.30000

Celovec (nemško Klagenfurt, od 25. oktobra 2007 Klagenfurt am Wörthersee[2][3] - Celovec ob Vrbskem jezeru, koroško narečje: Clouvc) je glavno mesto avstrijske zvezne dežele Koroške in statutarno mesto (mesto na ravni okraja, zato je tudi sedež okraja Celovec-dežela/podeželje), na Koroškem edino poleg drugega največjega mesta v deželi, Beljaka. Mesto je bilo prvič naseljeno v 12. stoletju. Število prebivalcev Celovca je nekaj čez 100.000 (2020; skupaj z upravnim okrajem Celovec-okolica/podeželje, ki vključuje tudi naselje Borovlje in na jugu sega vse do Karavank/slovenske meje, pa okoli 161.000).

Celovec
Klagenfurt am Wörthersee
Celovec
Celovec
Coat of arms of Klagenfurt am Wörthersee
Celovec se nahaja v Avstrija
Celovec
Celovec
Upravna delitev in vodenje
Država  Avstrija
Dežela Koroška
Okraj Statutarno mesto
Župan Dr.med.univ Marie-Luise Mattiaschitz (SPÖ)
Geografske značilnosti
Površina 120,11 km²
Nadmorska višina 446 m  
Statistika prebivalstva
Prebivalstvo 101.300 (1 januar 2020)[1]
 - Gostota 843 preb/km²
Ostale informacije
Časovni pas CET/CEST (UTC+1/+2)
Avtomobilske oznake K
Poštna številka 9020 (9010 - 9029), 9051, 9161, 9072
Območna številka 0463
Spletna stran www.klagenfurt.at
Lega statutarnega mesta Celovec
Bezirk FeldkirchenBezirk HermagorKlagenfurt am WörtherseeBezirk Klagenfurt-LandBezirk Sankt Veit an der GlanBezirk Spittal an der DrauVillachBezirk Villach-LandBezirk VölkermarktBezirk WolfsbergLage des Bezirks Celovec im Bundesland Kärnten (anklickbare Karte)
O tej sliki

Celovec je izletniška točka z gorami južno in severno od njega. Ob robu mesta leži veliko parkov in 23 gradov. Poleti mesto gosti festival »Altstadtzauber« (»Čarobnost starega mesta«). Velja si ogledati stari del mesta s središčem »Stari trg« in zmajev vodnjak na »Novem trgu«. Na zahodu se mesto razteza skoraj do Vrbskega jezera, največjega koroškega in enega od najtoplejših alpskih jezer.

Celovec je sedež Alpsko-jadranske univerze (ustanovljene 1970), od leta 2019 pa tudi Zasebne glasbene univerze Gustava Mahlerja (Gustav Mahler Privatuniversität für Musik), bivšega Koroškega deželnega konservatorija (Kärntner Landeskonservatorium). V Celovcu so mdr. Mestna galerija, Koroški muzej moderne umetnosti, Alpen-Adria-Galerie, planetarij, največji mestni park - Park Evrope, ki leži med mestom in Vrbskim jezerom itd.

Od njene ozemeljske razširitve leta 1787 je Celovec sedež dvojezične nemško-slovenske krške škofije.

Celovec ima tudi letališče.

Celovec je zgodovinsko, kulturno in politično središče Slovencev na Koroškem in je bilo sredi 19. stoletja vseslovensko versko-kulturno središče, kjer so v bogoslovju negovali slovenski jezik, v Celovcu pa je imela v letih 1851 do 1918 sedež Mohorjeva družba. Še danes imajo vse slovenske osrednje organizacije Koroških Slovencev svoj sedež v Celovcu. Posebnega pomena so slovenske založbe Drava, Mohorjeva in Wieser, ki nudijo širok spekter knjig v raznih jezikih in so usmerjene v medkulturni dialog. Ob avstrijskih izobraževalnih ustanovah sta v mestu slovenska otroška vrtca Mohorjeve in Naš otrok, slovenski/dvojezični osnovni šoli v Šentpetru in Mohorjeve ter 1957 ustanovljena slovenska gimnazija (Zvezna gimnazija za Slovence v Celovcu) in kasneje še dvojezična Zvezna trgovska akademija. Vsecelovška slovenska fara je posvečena svetemu Cirilu in Metodu. Posebnega pomena so tudi Slovenski znanstveni inštitut, Narodopisni inštitut Urban Jarnik ter Slovenska študijska knjižnica v Celovcu.

Jožef Stefan, Ingeborg Bachmann in Robert Musil so tri znamenite osebnosti, rojene v Celovcu. Mesto je dalo ime celo enem izmed 191 otokov Dežele Franca Jožefa v Severnem ledenem morju, ki spada k Rusiji (rusko Остров Клагенфурт - otok Klagenfurt).

ImeUredi

Občinski svet je 3. julija 2007 sklenil, da se mesto Celovec (Klagenfurt) preimenuje v Celovec ob Vrbskem jezeru (Klagenfurt am Wörthersee), kar je potrdil tudi koroški deželni zbor. Upali so namreč, da bo to povečalo turistično privlačnost in s tem tudi tržno zanimanje za mesto. Kritiki so po drugi strani poudarjali, da je Celovec šele od začetka 20. stoletja ob Vrbskem jezeru zaradi nakupov nepremičnin in da ima z Vrbskim jezerom malo skupnega v kulturno-zgodovinskem smislu.

GalerijaUredi

LiteraturaUredi

  • Tatjana Feinig: Klagenfurt/Celovec. V: Katja Sturm-Schnabl, Bojan-Ilija Schnabl (izd./Hg.): Enzyklopädie der slowenischen Kulturgeschichte in Kärnten/Koroška, Von den Anfängen bis 1942. Wien-Köln-Weimar, Böhlau Verlag 2016, 2. zv., str. 628-630.(COBISS)
  • Bojan-Ilija Schnabl: Klagenfurter Marktordnung aus 1793. V: Katja Sturm-Schnabl, Bojan-Ilija Schnabl (izd./Hg.): Enzyklopädie der slowenischen Kulturgeschichte in Kärnten/Koroška, Von den Anfängen bis 1942. Wien-Köln-Weimar, Böhlau Verlag 2016, 2. zv., str. 641-642.(COBISS)

ViriUredi

  1. Statistik Austria - Bevölkerung zu Jahresbeginn 2002–2020 nach Gemeinden (Gebietsstand 1.1.2020), 2020-01-01.
  2. Landesgesetzblattfür Kärnten nr.1,1/2008 (16. januar 2008): "Gesetz vom 25. Oktober 2007, mit dem die Kärntner Landesverfassung und das Klagenfurter Stadtrecht 1998 geändert werden." (link)
  3. Kleine Zeitung Arhivirano 2007-10-25 na Wayback Machine., ORF Kärnten

Glej tudiUredi

Zunanje povezaveUredi