Kerma
Kerma je bila glavno mesto nubijske kermanske kulture, ki se je pred najmanj 5500 leti razvila v sedanjem Sudanu.[1][2] Je eno od največjih arheoloških najdišč v starodavni Nubiji in predmet več desetletij trajajočih arheoloških izkopavanj. Na najdišču je bilo odkritih več tisoč grobov in grobnic in bivalne četrti.
| Kerma | |
|---|---|
 | |
| Lokacija | Sudan |
| Regija | Nubija |
| Koordinati | 19°36′2.89″N 30°24′35.03″E / 19.6008028°N 30.4097306°E |
| Tip | naselje |
| Druge informacije | |
| Stanje | ruševine |
Kermanska kultura se je začela okoli leta 3000 pr. n. št. Kerma je bila veliko urbano središče, zgrajeno okoli velikega templja iz nežgane opeke, znanega kot Zahodna Defufa.[1] Kot glavno mesto in mesto kraljevih pokopov osvetljuje kompleksno strukturo tedanje družbe.
Zgodovinska obdobja uredi
- pra Kerma (okoli 3500–2500 pr. n. št.) brez kulturne faze C
- zgodnja Kerma (okoli 2500–2050 pr. n. št.), skupina C, faza Ia–Ib
- srednja Kerma (okoli 2050–1750 pr. n. št.), skupina C, faza Ib–IIa
- klasična Kerma (okoli 1750–1580 pr. n. št.), skupina C, faza IIb–III
- zadnja Kerma (okoli 1580–1500 pr. n. št.), skupina C, faza IIb–III
- pozna Kerma – Novo kraljestvo (okoli 1500–1100? pr. n. št.)[3][4]
Najdbe uredi
Po letu 1700 pr. n. št. je imela Kerma najmanj 10.000 prebivalcev.[5] V Kermi najdeni predmeti so tako po vsebini kot obliki drugačni od egipčanskih. Zanje je značilno obilje modre fajanse, ki so jo razvili neodvisno od Egipta,[6] in izdelki z glaziranim kvarcitom in arhitekturnimi vložki.[7][8]
Pokopališče in kraljeve grobnice uredi
Na pokopališču v Kermi je najmanj 30.000 grobov. Zasnovano je tako, da so na sredini večji grobovi, obdani z manjšimi, kar kaže na družbeno razslojenost. Na njegovi južni meji so štiri visoke gomile s premerom do 90 metrov, za katere velja, da so grobovi zadnjih mestnih kraljev. V nekaterih grobovih so odkrili motive in umetnine, povezane z egipčanskimi božanstvi, na primer s Horom. V številnih grobnih pridatkih je opazen vpliv Egipta. Med pridatki so našli egipčansko keramiko iz Avarisa iz obdobja Srednjega kraljestva,[9] skarabejske pečatnike in amulete, ki kažejo na živahno trgovanje z Egiptom in izmenjavo kulturnih idej.[9] Po opustošenji Kerme so na pokopališču pokopavali kralje Petindvajsete ali Naptanske dinastije Kraljestva Kuš iz Gornje (južne) Nubije.
-
Maketa Kerme okoli leta 2000 pr. n. št., Narodni muzej Sudana -
Skica Georgea A. Reisnerja, natisnjena leta 1923 -
Zahodna Defufa -
Zahodna Defufa z juga -
Ruševine antičnega mesta pod Zahodno Defufo -
Ostanki egipčanskega mesta Pnubs iz obdobja okoli 1500 pr. n. št.
Sklici uredi
- ↑ 1,0 1,1 Emberling, Geoff (2011). Nubia: Ancient Kingdoms of Africa. New York: Institute for the Study of the Ancient World. str. 8. ISBN 978-0-615-48102-9.
- ↑ Bonnet, Charles (2003). The Nubian Pharaohs. New York: The American University in Cairo Press. str. 16–26. ISBN 978-977-416-010-3.
- ↑ Edwards, David N. (2004). The Nubian Past: An Archaeology of the Sudan. Routledge. ISBN 978-1-134-20087-0.
- ↑ Bonnet, Charles (2007). Les fouilles archéologiques de Kerma (Soudan): rapport préliminaire sur les campagnes de 2005-2006 et 2006-2007. Musée d'art et d'histoire. str. 1–53. ISBN 978-2-915306-27-9.
- ↑ "The Story of Africa". www.bbc.co.uk. BBC World Service.
- ↑ Julian Henderson. The Science & Archaeology of Materials. London: Routledge 200: 54.
- ↑ W SS. Glazed Faience Tiles found at Kerma in the Sudan. Museum of the Fine Arts, Vol.LX:322, Boston 1962, str. 136.
- ↑ Peter Lacovara. Nubian Faience. V Florence D. Friendman (ur.). Gifts of the Nile - Ancient Egyptian Faience. London: Thames & Hudson, 1998. str. 46-49.
- ↑ 9,0 9,1 De Mola, Paul J. Interrelations of Kerma and Pharaonic Egypt. World History Encyclopedia. Pridobljeno 21. junija 2015.