Kekec (film)
- Ta članek govori o Galetovem filmu iz leta 1951. Za lik glej Kekec.
Kekec je črno-beli slovenski mladinski film iz leta 1951, ki ga je režiral Jože Gale. Posnet je bil po planinski pripovedki Kekec nad samotnim breznom, zadnji izmed treh Vandotovih pripovedk o Kekcu, ki je leta 1924 izšla pri mladinskem listu Zvonček. Film je bil posnet pri nekdanji produkcijski hiši Triglav Film, in distribuiran pri Vesna film ter Viba film.
| Kekec | |
|---|---|
.jpg) | |
| Režiser | Jože Gale |
| Producent | Dušan Povh |
| Scenarist | po pripovedki iz 1924: Josip Vandot scenarij: Jože Gale Frane Milčinski |
| Igralci | Matija Barl Frane Milčinski France Presetnik Zdenka Logar Jože Mlakar |
| Glasba | Marjan Kozina |
| Direktor fotografije | Ivan Marinček |
| Montaža | Ivan Marinček |
Studio | |
| Distribucija | Vesna film (prvotno) Slovenski filmski center (trenutno) |
Datum izida | 18. december 1951 |
Dolžina | 97 minut |
| Država | Slovenija Jugoslavija |
| Jezik | slovenščina |
Zgodba se dogaja v času, ko po gorah straši priseljenec iz tujih krajev Bedanec. Pogumni in vedno navihani Kekec reši njegove žrtve in ga prisili, da za vedno zapusti naše kraje.
Film je bil v izvirniku posnet na 35 milimetrski trak v takrat standardnem razmerju slike 1.375:1 oziroma 11:8, kot ga je tisti čas določila ameriška akademija za filmsko umetnost in znanost. Leta 2016 je bil film končno digitaliziran in restavriran ter pripravljen za predvajanje v visoki ločljivosti FullHD/2K/4K, kar je stalo približno 11,000 evrov. A zaradi določenih pomanljivosti in potrebnih popravkov še ni primeren za distribucijo.[1]
To je prvi film iz Galetove filmske trilogije oziroma filmske franšize o Kekcu, sledila pa sta še dva njegova filma: Srečno, Kekec! (1963) in Kekčeve ukane (1968).
Na avdicijo za ta film se je prijavilo več kot tisoč otrok, katere je selekcioniral Ernest Adamič. V eni izmed stranskih vlog je zaigral tudi Lado Leskovar.
ZgodbaUredi
V alpski dolini leži idilična, skoraj pravljična vasica. Visoko v gorah eden nasproti drugega živita dva moža. Dober mož ostareli zeliščar Kosobrin (Frane Milčinski), na drugi strani pa hudobnež po imenu Bedanec (France Presetnik), ki je lovec. Bedanec ugrabi deklo Mojco (Zdenka Logar), ki nekega dne sreča Kosobrina in mu zaupa, kako težko je njeno življenje. Čeprav se Kosobrin boji Bedančevega maščevanja, starec vzame Mojco s seboj. Na žalost ga Bedanec ujame in priveže na drevo, Kosobrina pa osvobodi neustrašni in pogumni Kekec (Matija Barl). Bedanec ujame tudi Kekca, vendar mu obljubi, da ga bo spustil, če mu pomaga poiskati nesrečno Mojco. Kekec se temu upre.
Kekca začne po gorah iskati njegov oče (Lojze Potokar), sicer pastir. Ko najde njegovo sulico, domneva, da ga je napadel orel. Bedanec še enkrat zgrabi Kosobrina. Od strahu ta izgubi zavest, medtem pa Bedanec zbeži stran, saj je prepričan, da je ubil starca. Nenadoma se pojavi Kekec in prisloni nezavestnega Kosobrina k skali. Bedanec se medtem potika naokrog in išče sled, ki vodi do Kosobrinove koče. Sčasoma jo najde in se poda za sledjo...
A prebrisani Kekec je v temi Bedancu nastavil sovo, katerih se le-ta zelo boji. Od strahu steče stran in se spotakne v past ter obvisi v zraku. Ko Kekcu obljubi, da bo odšel iz teh krajev in da se ne bo več nikoli vrnil, ga Kekec reši. Zato Bedanec zažge svojo kočo in odide iz te dežele. Kekec se vrne v svojo vasico, kjer je v očeh ljudi pravi junak.
UspehUredi
Gre za daleč najbolj uspešen film o Kekcu in nasploh eden najbolj kultnih v zgodovini slovenske in jugoslovanske kinematografije. Je prvi slovenski celovečerni film, ki je prejel mednarodno nagrado. Film pa je šel po festivalih in kinematografih širom sveta, bojda v več kot šestdeset držav, tudi nekatere zelo eksotične in oddaljene dežele. V okviru jugoslovanskega filma so ga leta 1957 predvajali tudi na Kitajskem, pa v Argentini itd...[2]
ZasedbaUredi
| Igralec/-ka | Vloga |
|---|---|
| Matija Barl | Kekec |
| Frane Milčinski | Kosobrin |
| France Presetnik | Bedanec |
| Zdenka Logar | Mojca |
| Modest Sancin | Mišnjek |
| Lojze Potokar | oče |
| Vida Levstik | mati |
| Alenka Lobnikar | Tinka |
| Jože Mlakar | Rožle |
| Drago Zupan | nočni čuvaj |
| Fran Lipah | godec |
Galerija slikUredi
Lokacije snemanjaUredi
| Slika | Lokacija | Občina | Opis |
|---|---|---|---|
|
Gozd | Tržič | majhna vasica v občini Tržič |
|
Bedančev konec | Kranjska Gora | posneli večino filma |
|
slap Savica | Bohinj | snemali so tik pod slapom Savica |
|
Mojstrana | Kranjska Gora | scensko postavljena vasica s cerkvico |
|
Slemenova špica | Kranjska Gora | posnet prizor s pesmijo: "Dobra volja je najbolja" |
_(1).jpg)
|
Cerkev svetega Jožefa | Ljubljana | nekdanji atelje, kjer je bil posnet prizor soteske s potokom; prostora je bilo 32x12 metrov |
Filmski prizoriUredi
Matija Barl (Kekec)
Bedanec in Kekec
Bedanec
Plakat za film
Razglednica filma
NagradaUredi
Leta 1952 je na trinajstem beneškem mednarodnem filmskem festivalu, kot prvi slovenski film sploh, prejel mednarodno filmsko nagrado in sicer Zlati lev, v kategoriji mladinskih filmov od 11 do 14 let starosti.[3][4][5]
GlasbaUredi
Glasbo za film je napisal Marjan Kozina, ki jo je ob spremljavi orkestra Slovenske filharmonije dirigiral Jakov Cipci. Besedilo naslovne pesmi Kaj mi poje ptičica (Dobra volja je najbolja) je napisal Frane Milčinski, glas slednji pa je Barlu posodil Tomaž Tozon.[6]
ZanimivostiUredi
Bedanec (France Presetnik) je na snemanju Kekca zaradi tega, da bi bil bolj strašen, nosil čevlje s 10 cm podplatom[2]
Pri izbiri igralcev so obiskali več sto šol, izbrali 1000 učencev, tiste najboljše pa posneli na filmski trak. Posneto je bilo več 100 metrov traku[2]
Glej tudiUredi
- Srečno, Kekec! (1963)
- Kekčeve ukane (1968)
- seznam slovenskih filmov
SkliciUredi
- ↑ "Digitaliziranim filmskim klasikam se pridružuje tudi Kekec". MMC RTV Slovenija. Pridobljeno dne 31. oktober 2016.
- ↑ 2,0 2,1 2,2 "Kekec, slovenski filmski junak, ki je osvojil tudi Kitajsko". MMC RTV Slovenija. Pridobljeno dne 2. julij 2011.
- ↑ "Kekec najbolj priljubljen slovenski film". siol.net. Pridobljeno dne 22. februar 2011.
- ↑ "Kekčeve ukane v spomin na junakovega filmskega "očeta" Jožeta Galeta". MMC RTV Slovenija. Pridobljeno dne 11. maj 2013.
- ↑ "Nagrada iz beneškega filmskega festivala 1952". labiennale.org. Pridobljeno dne 11. maj 2013.
- ↑ "Tomaž Tozon: Od Kekčeve pesmi do življenjskega priznanja". svet24.si. Pridobljeno dne 1. januar 2017.
Zunanje povezaveUredi
| Wikimedijina zbirka ponuja več predstavnostnega gradiva o temi: Kekec |