Ahalazija požiralnika
Ahalazija požiralnika ali kardiospazem je nesposobnost sprostitve gastroezofagealnega sfinktra (mišice zapiralke na prehodu med požiralnikom in želodcem) pri požiranju. Značilna je oslabljena ali odsotna peristaltika.[1] Po navadi gre za primarno ahalazijo, kjer vzrok ni poznan. Pri manjšem deležu bolnikov pa je vzrok druga znana bolezen, npr. rak požiralnika ali Chagasova bolezen (nalezljiva bolezen, ki je pogosta v Južni Ameriki). Pojavnost bolezni je približno 1 na 100.000 ljudi na leto[2][3]
Simptomi uredi
Značilni znaki ahalazije požiralnika so težave pri požiranju (disfagija) in včasih bolečina v prsih.
Diagnoza uredi
Diagnosticiranje poteka s pomočjo manometrije požiralnika in rentgenskih preiskav s pomočjo kontrastnih sredstev (predvsem z barijevim sulfatom).
Zdravljenje uredi
Na voljo je več oblik zdravljenja, vendar nobeno popolnoma ne pozdravi stanja. V določenih primerih se uporabljajo tudi zdravila (med drugimi botulin), vendar se dolgotrajnejši učinki dosežejo s širjenjem (dilatacijo) požiralnika ali z operativnim prerezanjem mišičja (Hellerjeva operacija)[4].
Viri uredi
- ↑ Park W, Vaezi M (2005). »Etiology and pathogenesis of achalasia: the current understanding«. Am J Gastroenterol. 100 (6): 1404–14. doi:10.1111/j.1572-0241.2005.41775.x. PMID 15929777.
- ↑ Spiess AE, Kahrilas PJ (Avgust 1998). »Treating achalasia: from whalebone to laparoscope«. JAMA. 280 (7): 638–42. doi:10.1001/jama.280.7.638. PMID 9718057.
- ↑ Lake JM, Wong RK (september 2006). »Review article: the management of achalasia - a comparison of different treatment modalities«. Aliment. Pharmacol. Ther. 24 (6): 909––18. doi:10.1111/j.1365-2036.2006.03079.x. PMID 16948803.
{{navedi časopis}}: Vzdrževanje CS1: samodejni prevod datuma (povezava)[mrtva povezava] - ↑ »Tomaž Štupnik, Katja Adamič: Ahalazija požiralnika: retrospektivna analiza zdravljenja v letih 2000–2010« (PDF). Arhivirano iz prvotnega spletišča (PDF) dne 1. oktobra 2015.