Judita Švabska

ogrska kraljica

Judita Marija Švabska (nemško Judith von Ungarn, madžarsko Sváb Judit, poljsko Judyta Salicka) je bila nemška princesa, hči cesarja Henrika III. in njegova druge žene Neže Poitoujske, po poroko s Salomonom Ogrskim ogrska kraljica in po poroki z Vladislavom I. Hermanom poljska vojvodinja, * 9. april 1054, Goslar, † 14. marec 1105?

Judita Marija Švabska
Ogrska kraljica in poljska vojvodinja
Kraljica žena Ogrske
Vladanjemed 1063 in 1066 do 1074
Predhodnikneznana hčerka Mješka II. Lamberta
NaslednikSinadena Bizantinska
Vojvodinja žena Poljske
Vladanjemed 1087 in 1091 do 1102
PredhodnikJudita Češka
NaslednikZbislava Kijevska
Rojstvo9. april 1054
Goslar, Spodnja Saška
Smrt14. marec 1105?
ZakonecSalomon Ogrski
Vladislav I. Herman
Otrocineznana hčerka
Neža
neznana hčerka
Vladarska hišaSalijci
OčeHenrik III. Nemški
MatiNeža Poitoujska

Ogrska kraljicaUredi

Judito so kmalu po rojstvu zaročili s Filipom, najstarejšim sinom in dedičem francoskega kralja Henrika I. Zaroka je bila septembra 1058 razveljavljena, ko je Juditin brat Henrik IV. sklenil mirovni sporazum z Andrejem I. Ogrskim. Del tega sporazuma je bila tudi Juditina zaroka z Andrejevim sinom in dedičem Salomonom. Ko je Andrej I. leta 1060 umrl, so njegova vdova in sinovi našli zatočišče na nemškem dvoru. S podporo močnega bodočega svaka je Salomonu po smrti strica Béle I. leta 1063 uspelo zasesti ogrski prestol. Kmalu zatem se je v Székesfehérvárju poročil z Judito.

Njun zakon ni bil uspešen. Čeprav se na splošno verjame, da je bil zakon brez otrok, nekateri viri[1][2] navajajo, da sta Salomon in Judita imela hčerko Sofijo, kasneje poročeno z grofom Berg-Schelklingenskim. V 70. letih 11. stoletja se je Salomon boril za oblast s sinovi Béle I. in bil 14. marca 1074 poražen pri Mogyoródu. Judita je pobegnila v Nemčijo, Salomon pa se je še naprej boril za ogrski prestol. Leta 1077 je dokončno sprejel vladavino Ladislava I., za kar je po formalni abdikaciji leta 1081 prejel obsežna ozemlja. Nadaljeval je spletkariti proti Ladislavu, zato ga je dal novi kralj zapreti. Izpustil ga je 15. avgusta 1083 ob kanonizaciji prvega ogrskega kralja Štefana I.

Judita je medtem živela v Regensburgu v Nemčiji. Po izpustitvi se je Salomon poskušal vrniti k ženi, a ga je zavrnila. Nazadnje je sklenil zavezništvo s Kuteškom, poglavarjem v Moldaviji naseljenih Pečenegov. V letih 1084-1085 se je menda poročil s Kuteškovo hčerko in s tem zagrešil bigamijo. S pomočjo svojega novega tasta je poskušal pridobiti nazaj ogrsko krono, vendar ga je Ladislav I. premagal. Leta 1087 je Salomon sodeloval v pohodu Pečenegov proti Bizantinskemu cesarstvu in bil ubit v bitki pri Odrinu.

Poljska vojvodinjaUredi

Leta 1089 se je Judita poročila s prav tako ovdovelim poljskim vojvodom Vladislavom I. Po poroki se je preimenovala v Sofijo, morda zato, da bi se razlikovala od Vladislavove prve žene Judite Přemyslovne. Drugemu možu je rodila več hčera in imela očitno velik vpliv na politično življenje na Poljskem. Možno je, da je bila ljubica Sieciecha, ki je bil pravi vladar države. Aktivno mu je celo pomagala pri poskusu prevzema oblasti na Poljskem. Judita in Sieciech sta očitno dala zastrupiti Mješka Boleslavoviča, nekdanjega dediča Poljske, in prepričala Vladislava, naj sprejme ukrepe za razdedinjenje svojega najstarejšega sina Zbignjeva v korist mlajšega Boleslava, za katerega je očitno menila, da je bolj obvladljiv. Vladislavovi sinovi pa so že za očetovega življenja izsilili delež v poljski vladi.

Vladislav I. je umrl leta 1102, kdaj je umrla Judita pa se ne ve natančno. Skoraj vsi znani viri kot datum njene smrti navajajo 14. marec leta 1105 ali kasneje, kajti tega leta je Boleslav III. z njo sklenil sporazum, s katerim naj bi prejela znatno vsoto denarja, če bo ohranila politično nevtralnost. Gerard Labuda trdi, da je Judita zadnja leta svojega življenja preživela v Regensburgu s svojo hčerko Adelajdo, ženo Depolda III. Vohburga in Chama. Ker je bila poroka Adelajde in Depolda med letoma 1110–1118, je Judita umrla morda po tem datumu.[3] Pokopana je v samostanu v Admontu v Avstriji.

SkliciUredi

  1. HUNGARY.
  2. Complete Genealogy of the Arpad dynasty.
  3. Biography in Genealogie-mittelalter.de. www.genealogie-mittelalter.de [online]. 23. maj 2012. Pridobljeno 4. junija 2011.

ViriUredi

  • Jackson, Guida M. (1999). Women rulers throughout the ages : an illustrated guide ([2nd rev., expanded and updated ed.]. izd.). Santa Barbara, Calif: ABC-CLIO. ISBN 1576070913.
  • Keats-Rohan, K. S. B.; Settipani, Christian (2000). Onomastique et parenté dans l'Occident médiéval. Unit for Prosopographical Research, Linacre College.
  • Mielke, Christopher (2021). The Archaeology and Material Culture of Queenship in Medieval Hungary, 1000–1395. Springer International Publishing.
  • Rosenwein, Barbara H. (2018). A Short History of the Middle Ages. II: From c.900 to c.1500. University of Toronto Press.
  • Weinfurter, Stefan (1999). The Salian Century: Main Currents in an Age of Transition. Prevedel Bowlus, Barbara M. University of Pennsylvania Press. str. 186
  • Mechthild Black-Veldtrup: Die Töchter Heinrichs III. und der Kaiserin Agnes. [in:] Vinculum Societatis. Festschrift für Joachim Wollasch, 1991. str. 36–57.
  • Mechthild Black-Veldtrup: Kaiserin Agnes (1043–1077). Quellenkritische Studien, Böhlau Editorial, Köln 1995.
  • Egon Boshof: Die Salier, Kohlhammer, Stuttgart [u.a.] 2000.
  • Hansmartin Schwarzmaier: Von Speyer nach Rom. Wegstationen und Lebensspuren der Salier, Thorbecke, Sigmaringen 1992.
Judita Švabska
Rojen: 9. april 1054 Umrl: 14. marec 1105 ?
Nazivi za člane kraljevske družine
Predhodnik: 
Richeza Poljska
Kraljica žena Ogrske
1063–1074
Naslednik: 
Sinadena Bizantinska
Predhodnik: 
Judita Češka
Vojvodinja žena Poljske
1089–1102
Naslednik: 
Zbislava Kijevska