Jetrenjaki

(Preusmerjeno s strani Jetrnjaki)

Jetrenjaki (znanstveno ime Marchantiophyta) štejemo za primitivnejše, izvirnejše predstavnike mahov. Ta trditev se opira na vrsto znakov v njihovi zgradbi, med katerimi je najpomembnejši relativno enostavna zgradba gametofita. Gametofit, ki se razvije iz zelo majhne, enostavno zgrajene predkali, je pri mnogih vrstah podoben steljki, bolj ali manj prilegli na podlago.

Jetrenjaki
Fosilni razpon: devon - recentno
"Hepaticae" - Ernst Haeckel, Kunstformen der Natur, 1904
Znanstvena klasifikacija
Kraljestvo: Plantae
Deblo: Marchantiophyta
Stotler & Stotl.-Crand., 1977[1] emend. 2000[2]
Razredi in redovi

Haplomitriopsida Stotler & Stotl.-Crand.

Jungermanniopsida Stotler & Stotl.-Crand.

Marchantiopsida Stotler & Stotl.-Crand.

Sinonimi

Hepaticae

ZgradbaUredi

Protonema je slabo razvita, gametofor navadno polegel, steljkast ali listast. Celice vsebujejo več kloroplastov, v nekaterih celicah pa so razviti posebni organeli – oljna telesca. Rizoidi, ki so kot las tanke strukture, s katerimi se rastlina zakoreninja v tla in črpa iz nje hranilne snovi), so enocelični. Nižji jetrenjaki navadno živijo na vlažnih mestih, kar dobro pa prenašajo tudi sušo, zaradi česar so poselili tudi ekstremna rastišča. Višji jetrnjaki pa so rastline trajno vlažnih in senčnih rastišč.

RazmnoževanjeUredi

Kakor mahovom je tudi jetrenjakom skupen način razmnoževanja z menjavo spolne in nespolne generacije.

Vrste jetrenjakovUredi

Vrste, ki imajo steljki podoben gametofit, imenujemo s skupnim imenom steljkasti ali talozni jetrenjaki. Nasprotno od njih je relativno velika skupina listnatih jetrenjakov, pri katerih je gametofit diferenciran v steblo in listom podobne organe.

Bolj znani jetrenjaki so krpati ali steljkasti jetrenjaki, na primer studenčni jetrenjak. Gametofit je zelen, v obliki nepravilnih krp in spominja na steljko. Razvite ima posebne strukture za vegetativno razmnoževanje zarodne košarice, v katerih nastanejo kot zrnca veliki zarodni brstiči, ki odpadejo s steljke in se razvijejo v nov zeleni gametofit. Na podlago se pritrjajo z enoceličnimi rizoidi. Sporofit je po navadi zelo majhen in je sestavljen le iz nitaste tanke prozorne sete, na vrhu katere je pušica, ki se odpre in ob pomoči posebnih spiralastih celic izmeče spore.

KlasifikacijaUredi

Sorodstvo z drugimi rastlinamiUredi

Tradicionalno so jetrenjaki združeni z drugimi mahovi v divizijo Bryophyta, znotraj katere je razred jetrenjakov Hepaticae (ali Marchantiopsida).[3][4] Vendar, odkar je ta skupina parafilietska, se jetrenjaki uvrščajo v svojo lastno divizijo.[5] Uporaba imena divizije Bryophyta sensu latu je še vedno prisotna v literaturi, ampak vedno pogosteje se Bryophyta uporablja v strogem pomenu, ki vključuje le mahove.

 
Dve hipotezi filogeneze kopenskih rastlin (embryophyta).

Drugi razlog, da se sedaj jetrenjaki uvrščajo ločeno je to, da naj bi se njihov razvoj ločil od vseh drugih kopenskih rastlin (embryophyte) na začetku njihove evolucije. Najmočnejši dokaz za to je, da so jetrenjaki edina živeča skupina kopenskih rastlin, ki nimajo listnih rež na sporofitni generaciji.[6]

Klasifikacija znotraj MarchantiophytaUredi

Biologi razvrščajo jetrenjake v divizijo Marchantiophyta. To ime divizije ima osnovo v imenu najpogostejše prepoznanih jetrenjakov reda Marchantia.[7] Poleg tega jetrenjake pogosto imenujejo Hepaticophyta. To ime izhaja iz njihovega latinskega imena, ker je bila latinščina jezik botanikov v katerem so objavljali svoje opise. To ime povzroča nekaj zmede, deloma zato ker izgleda kot, da bi ime izhajalo iz taksona reda Hepatica, ki je pravzaprav cvetoča rastlina iz družine Ranunculaceae. Poleg tega je ime Hepaticophyta pogosto napačno zapisan kot Hepatophyta, kar povzroča še dodoatno zmedo.

Marchantiophyta je razdeljen v tri razrede:[8][9][10][11]

Ocenjeno je da obstaja 6000 do 8000 vrst jetrenjakov, približno 85 % naj bi jih pripadalo listnati skupini.[2]

GalerijaUredi

Galerija slik prikazuje strukturo jetrenjakov in njihovo raznovrstnost:

ReferenceUredi

  1. Stotler, Raymond E. (1977). "A checklist of the liverworts and hornworts of North America". The Bryologist. 80: 405–428. Neznan parameter |coauthors= ni upoštevan (predlagan je |author=) (pomoč)
  2. 2,0 2,1 Crandall-Stotler, Barbara. & Stotler, Raymond E. "Morphology and classification of the Marchantiophyta". page 21 in A. Jonathan Shaw & Bernard Goffinet (Eds.), Bryophyte Biology. (Cambridge: Cambridge University Press:2000). ISBN 0-521-66097-1.
  3. Crandall-Stotler, Barbara. & Stotler, Raymond E. "Morphology and classification of the Marchantiophyta". page 36-38 in A. Jonathan Shaw & Bernard Goffinet (Eds.), Bryophyte Biology. (Cambridge: Cambridge University Press:2000). ISBN 0-521-66097-1
  4. Schofield, W. B. Introduction to Bryology, pages 135-140. (New York: Macmillan, 1985). ISBN 0-02-949660-8.
  5. Goffinet, Bernard. "Origin and phylogenetic relationships of bryophytes". pages 124-149 in A. Jonathan Shaw & Bernard Goffinet (Eds.), Bryophyte Biology. (Cambridge: Cambridge University Press:2000). ISBN 0-521-66097-1
  6. Kenrick, Paul & Peter R. Crane. The Origin and Early Diversification of Land Plants: A Cladistic Study, page 59. (Washington, D. C.: Smithsonian Institution Press, 1997). ISBN 1-56098-730-8.
  7. Crandall-Stotler, Barbara. & Stotler, Raymond E. "Morphology and classification of the Marchantiophyta". page 63 in A. Jonathan Shaw & Bernard Goffinet (Eds.), Bryophyte Biology. (Cambridge: Cambridge University Press:2000). ISBN 0-521-66097-1
  8. 8,0 8,1 Forrest, Laura L. (2006). "Unraveling the evolutionary history of the liverworts (Marchantiophyta): multiple taxa, genomes and analyses". The Bryologist. 109 (3): 303–334. Neznan parameter |coauthors= ni upoštevan (predlagan je |author=) (pomoč)
  9. Heinrichs, Jochen (2005). "Towards a natural classification of liverworts (Marchantiophyta) based on the chloroplast gene rbcL". Cryptogamie Bryologie. 26 (2): 131–150. Neznan parameter |coauthors= ni upoštevan (predlagan je |author=) (pomoč)
  10. He-Nygrén, Xiaolan (2006). "Illuminating the evolutionary history of liverworts (Marchantiophyta)—towards a natural classification". Cladistics. 22 (1): 1–31. Neznan parameter |coauthors= ni upoštevan (predlagan je |author=) (pomoč)
  11. 11,0 11,1 Renzaglia, Karen S. (2007). "Bryophyte phylogeny: Advancing the molecular and morphological frontiers". The Bryologist. 110 (2): 179–213. Neznan parameter |coauthors= ni upoštevan (predlagan je |author=) (pomoč)
  12. Schuster, Rudolf M. The Hepaticae and Anthocerotae of North America, volume VI, page 26. (Chicago: Field Museum of Natural History, 1992). ISBN 0-914868-21-7.

Zunanje povezaveUredi

v angleščini