Jelka Stanič

slovenska violinistka

Jelka Stanič, slovenska violinistka, * 1. marec 1928, Novo mesto, † 2011, Saarbrucken[navedi vir].

Jelka Stanič
Portret
Rojstvo1. marec 1928({{padleft:1928|4|0}}-{{padleft:3|2|0}}-{{padleft:1|2|0}})[1]
Novo mesto[1]
Smrt25. september 2011({{padleft:2011|4|0}}-{{padleft:9|2|0}}-{{padleft:25|2|0}})[1] (83 let)
Ulm[1]
Državljanstvo Slovenija
 SFRJ
 Kraljevina Jugoslavija
Poklicviolinistka

Jelka Stanič je bila ena najvidnejših slovenskih violinistk ob polovici 20. stoletja. Violine se je sprva učila pri očetu, Franu Staniču, študirala je na glasbenem konservatoriju v Ljubljani, kjer je leta 1945 v razredu Jana Šlaisa diplomirala. Izpopolnjevala pa se je pri Vaclavu Humlu na Akademiji za glasbo v Zagrebu, pri Ernestu Morawcu v Salzburgu in pri Henryku Szeryngu (Nica, Pariz).

Debitirala je leta 1946 s koncertom v Slovenski filharmoniji, kjer je s Tržaško filharmonijo krstno izvedla 2. violinski koncert Lucijana Marije Škerjanca. Leta 1955 se je proslavila tudi s koncertno turnejo po Nemčiji s pianistom Marijanom Lipovškom. Do leta 1956 je igrala v orkestru ljubljanske Opere, do 1967 je bila članica Ansambla Zagrebških solistov, sicer pa je profesionalno delovala kot koncertni mojster in solist-koncertant v Sloveniji in kasneje v Nemčiji. Nazadnje je delovala v radijskem orkesteru v Saarbrücknu. Krstno je izvedla več del slovenskih skladateljev.

Njen prvi mož je bil slovenski skladatelj Uroš Krek, kasneje pa se je poročila z italijanskim violončelistom in dirigentom Antoniom Janigrom.

Zunanje povezave

uredi

Glej tudi

uredi