Jedrska elektrarna Ignalina
Jedrska elektrarna Ignalina (litovsko Ignalinos atominė elektrinė – IAE) je zaprta jedrska elektrarna v Litvi. Stoji na severovzhodu države ob jezeru Drūkšiai blizu tromeje z Latvijo in Belorusijo, imenuje pa se po 50 kilometrov oddaljenem mestu Ignalina.
| Jedrska elektrarna Ignalina | |
|---|---|
 | |
 | |
| Država |  Litva |
| Lega | Drūkšiniai, občina Visaginas |
| Koordinati | 55°36′16″N 26°33′36″E / 55.60444°N 26.56000°EKoordinati: 55°36′16″N 26°33′36″E / 55.60444°N 26.56000°E |
| Status | zaustavljena |
| Datum zagona | 31. decembra 1983 |
| Datum razgradnje | 31. decembra 2009 |
| Jedrska elektrarna | |
| Reaktorji | 2 |
| Tip reaktorja | RBMK-1500 |
| Proizvodnja energije | |
| Načrtovana zmogljivost | 2 × 1500 MW |
Od štirih načrtovanih reaktorjev sta bila zgrajena dva. Zaradi njune nevarne zasnove in podobnosti s ponesrečeno jedrsko elektrarno Černobil je Litva do leta 2009 elektrarno zaustavila.
Tehnični podatki uredi
V jedrski elektrarni Ignalina sta bila nameščena dva vodno hlajena, grafitno moderirana reaktorja RBMK-1500; tako kot vsi reaktorji RBMK sta imela samo en vodni krog, v katerem se je voda uparjala v reaktorski sredici, para pa se je ločevala od vode v ločevalnikih in se dovajala na turbine. Model RBMK-1500 je obratoval samo v Ignalini. Njegova nazivna toplotna moč je bila 4800 MW in električna moč 1500 MW, vendar so po černobilski nesreči obratovanje omejili na največjo toplotno moč 4200 MW.[1]
Vsak reaktor je imel dve turbini K-750-65/3000 z 800-megavatnima generatorjema.[1]
Zgodovina uredi
Pripravljalna dela za gradnjo elektrarne so stekla leta 1974, že leta 1975 pa je bil položen prvi kamen na mestu bodočega satelitskega mesta Sniečkus (danes imenovanega Visaginas).[2]
Gradnja prvega bloka jedrske elektrarne se je v polnem obsegu začela marca 1978, čemur je sledil drugi v začetku leta 1980. Skupaj so v Ignalini načrtovali izgradnjo štirih blokov z reaktorji RBMK-1500, kar je bil takrat najmočnejši energetski reaktor na svetu.[1] Leta 1983 se je začela gradnja tretjega bloka jedrske elektrarne, 31. decembra istega leta pa je bil zagnan prvi blok.[2]
Zagon drugega bloka je bil načrtovan za leto 1986, vendar so po nesreče v elektrarni Černobil dokončanje in začetek obratovanja preložili na naslednje leto. Zagnali so ga 31. avgusta 1987. Glede gradnje tretjega bloka, ki je bil tedaj 60-% dokončan, je vlada Litovske SSR vložila pritožbo vladi ZSSR in sprejeta je bila odločitev o ustavitvi gradnje, leta 1989 pa je bil načrt tretjega bloka popolnoma ovržen.[2]
Leta 1993 je elektrarna dosegla višek izplena z 12 260 GWh letne proizvodnje, kar je znašalo 88,1 % vse električne energije, proizvedene v državi,[2] in se s tem deležem vpisala v Guinnessovo knjigo rekordov.[3]
Zaustavitev uredi
Zaustavitev jedrske elektrarne Ignalina je bila pogoj za vstop Litve v Evropsko unijo; kot razlog je bilo navedeno, da elektrarna nima zadrževalnega hrama in da je ni mogoče nadgraditi do primerne stopnje varnosti.[4] Življenjska doba bi prvemu reaktorju sicer iztekla leta 2008, drugemu pa 2032.[5][potreben boljši vir] Evropska unija je prispevala okoli 820 milijonov evrov za stroške razgradnje.[6]
V skladu z obvezo, da to storijo pred letom 2005, so prvi blok jedrske elektrarne zaustavili 31. decembra 2004 ob 20:02.[7]
Oktobra 2008 je v Litvi potekal posvetovalni referendum o podaljšanju obratovanja drugega bloka elektrarne, ki ga je podprlo 91 % volivcev, vendar zaradi manj kot 51-odstotne udeležbe referendum ni bil veljaven. Drugi blok je prenehal obratovati 31. decembra 2009 ob 23. uri.[8]
Po izklopu elektrarne se je začelo njeno dekomisioniranje.[9] Elektrarna je bila izpraznjena izrabljenega goriva do pomladi 2022.[10] Začetek demontaže reaktorjev je načrtovan za leto 2028, razgradnja pa naj bi bila dokončana do leta 2038.[10]
Nova jedrska elektrarna uredi
Z izklopom jedrske elektrarne Ignalina se je Litva spremenila iz neto izvoznice v neto uvoznico električne energije. V začetku 21. stoletja so vlade baltskih držav razpravljale o izgradnji nove, sodobnejše jedrske elektrarne na istem mestu. Potem ko se je na posvetovalnem referendumu leta 2012 okoli 63 % volivcev opredelilo proti gradnji,[11] je bila zamisel opuščena.[12]
V popularni kulturi uredi
V Ignalini je bila posneta večina prizorov zunanjosti in notranjosti elektrarne za televizijsko miniserijo Černobil.[13]
Sklici uredi
- ↑ 1,0 1,1 1,2 »Technical Data«. iae.lt. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 25. januarja 2016.
- ↑ 2,0 2,1 2,2 2,3 »Istorija«. iae.lt (v litovščini, ruščini in angleščini). Pridobljeno 10. aprila 2024.
- ↑ Dovydaitytė, Linara (2022). »(Re)Imagining the nuclear in Lithuania following the shutdown of the Ignalina nuclear power plant« (PDF) (v angleščini).
- ↑ »FAQ on Ignalina Nuclear Power Plant for public affairs« (PDF). ec.europa.eu. 21. avgust 2008. Arhivirano iz prvotnega spletišča (PDF) dne 4. novembra 2012.
- ↑ »Russia To Export Electricity To Lithuania While Nuclear Power Plant Repaired«. Global Energy Network Institute (v angleščini). 20. avgust 2007.
- ↑ »Lithuania shuts its only nuclear power station«. BBC News (v angleščini). 31. december 2009.
- ↑ »Sustabdytas pirmasis Ignalinos atominės blokas«. Delfi.lt (v litovščini). 31. december 2004.
- ↑ »Litva: Malo pred polnočjo v četrtek so zaustavili jedrsko elektrarno Ignalina«. Dnevnik. 1. januar 2010.
- ↑ »Decommissioning«. iae.lt (v angleščini). Pridobljeno 14. aprila 2024.
- ↑ 10,0 10,1 »Contracts for Ignalina dismantling technology«. World Nuclear News (v angleščini). 4. januar 2023.
- ↑ »Visaginas Nuclear Power Plant«. Ministrstvo za energijo Republike Litve (v angleščini). Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 18. februarja 2018.
- ↑ »Lithuania's ex-minister: Visaginas NPP plant project dead«. The Baltic Course (v angleščini). 13. april 2016.
- ↑ »'Chernobyl' HBO series encourages curious tourists to visit Lithuania«. PBS NewsHour (v angleščini). 30. julij 2019.
Zunanje povezave uredi
