Jarilo je v slovanski mitologiji božanstvo[navedi vir] pomladi, Velesov volčji pastir, med zahodnimi Slovani pod imenom Jarovit tudi božanstvo vojne.

Jarilo
bog pomladi, gospodar volkov in volčji pastir
sodobna upodobitev Jarila
PredhodnikVeles (kot »Gospodar volkov«)
Orožješčit
Simbolvolk, vegetacija, beli konj
Letni časpomlad
Osebne informacije
StaršiPerun
PartnerJarila, Vesna
PoistovetenjeJarovit, Gerovit?, Porenut?
Sveti Jurij

Etimologija

uredi

Jarilo izvajajo iz jaru v pomenu »pomlad« (rusko jara), »poletni« (jarovoj) ali »silen/močan/silovit, jarek«.[1] Tako koren svęt- kot jar- sta povezana z močjo.[2]

Značilnosti

uredi

Jarilo naj bi bil bog vegetacije, ki umre in se znova rojeva.[1] Nekateri dvomijo o božanski naravi Jarila in ga imajo za nižje bajeslovno bitje.[3] Po drugi strani pa v Jarilu nekateri vidijo ostalino vojaškega božanstva druge funkcije.[4][5] Jarilo v vzhodnoslovanski tradiciji praznuje v binkoštnem času, nastopa kot v belo oblečeni mladenič s cvetnim vencem na glavi in z belim konjem.[6] Z različnimi imeni se Jarilo pojavlja po vsem slovanskem svetu, če ne drugače, pa v podobi krščanskega svetnika Sv. Jurija. Podrobnejše preučevanje Jarilovega kulta je pokazalo, da je bil kot Perunov sin rojen ob božičnem času, nato ga je ugrabil gospodar volkov Veles in ga kot svojega hlapca postavil za volčjega pastrija.[7]

Sklici

uredi
  1. 1,0 1,1 Ovsec, D. (1991): 152.
  2. Gimbutas, M. (1971): 160.
  3. Barford, P.M. (2001): 196.
  4. Prva funkcija je duhovna, druga vojaška, tretja plodnostna
  5. Zaroff, R. (1999): 65.
  6. Gimbutas, M. (1971): 162.
  7. Mencej, M. (2001): 218.
  • Barford P.M. (2001):The Slavs: Culture and Society in early Medieval Eastern Europe. Great Britain, British Museum Press.
  • Gimbutas Maria (1971): The Slavs. Londin, Thames & Hudson.
  • Makarovič Jan (1998): Od Črne boginje do Sina Božjega. Ljubljana/Pisa, FDV/ Studi slavi.
  • Mencej Mirjam (2001): Gospodar volkov v slovanski mitologiji. Ljubljana, Filozofska fakulteta.
  • Ovsec Damjan J. (1991): Slovanska mitologija in verovanje. Domus, Ljubljana.
  • Vasiljev Spasoje (1928): Mitologija drevnih Slovena. Beograd, Srbobran.
  • Zaroff Roman (1999): Organized pagan Cult in Kievan Rus'. The Invention of Foreign Elite or Evolution of Local Tradition? V: Studia mythologica slavica.