Jakovljev Jak-18 (rusko Як-18, NATO oznaka Max) je bilo sovjetsko propelersko dvosedežno šolsko vojaško letalo. V uporabo je vstopil leta 1946. Proizvajali so ga tudi licenčno na Kitajskem kot Nanchang CJ-5. Sprva ga je poganjal 160 konjski 5-valjni bencinski zvezdasti motor Švecov M-11FR-1, na kasnješih verzijah pa 300 konjski Ivčenko AI-14RF. Verzija s slednjim motorjem je imela tudi uvlačljivo pristajalno podvozje.

Jak-18
Poljski Jakovljev Jak-18
Vloga Šolsko vojaško letalo
Proizvajalec/-ci Jakovljev
Krstni polet 1946
Predstavljen 1946
Status Upokojen
Glavni uporabniki Sojetske letalske sile
DOSAAF
Kitajske letalske sile
Poljske letalske sile
Enosedežni akrobatski Jak-18
Jak-18A
Jak-18 na poštni znamki

Aleksander Sergejevič Jakovljev je z načrtovanjem začel maja 1945. Namen je bil zgraditi naslednika UT-2 in Jaka-5.

Na Jaku-18 se je šolal tudi astronavt Juri Gagarin.

Specifikacije (Jak-18A)

uredi
 
Jak-18

Splošne karakteristike

  • Posadka: 2: pilot in inštruktor
  • Dolžina: 8,35 m (27 ft 5 in)
  • Razpon kril: 10,60 m (34 ft 9 in)
  • Višina: 3,35 m (11 ft 0 in)
  • Površina kril: 17,8 m² (191 ft²)
  • Teža praznega letala: 1025 kg (2255 lb)
  • Naložena teža: kg (lb)
  • Maks. vzletna teža: 1320 kg (2904 lb)
  • Pogon letala: 1 × Ivčenko AI-14RF zvezdasti motor, 224 kW (300 KM)

Zmogljivost

Glej tudi

uredi

Reference

uredi

Zunanje povezave

uredi