Odpre glavni meni

Jakob Alešovec, slovenski pisatelj, dramatik, satirik in novinar, * 24. julij 1842, Skaručna, † 17. oktober 1901, Ljubljana.

Jakob Alešovec
Portret
Rojstvo24. julij 1842({{padleft:1842|4|0}}-{{padleft:7|2|0}}-{{padleft:24|2|0}})
Skaručna
Smrt17. oktober 1901({{padleft:1901|4|0}}-{{padleft:10|2|0}}-{{padleft:17|2|0}}) (59 let)
Ljubljana
DržavljanstvoFlag of Austria-Hungary (1869-1918).svg Avstro-Ogrska
Poklicpisatelj, dramatik, novinar, pesnik

Življenje in deloUredi

Jakob Alešovec se je rodil leta 1842 na Skaručni pri Ljubljani. Bil je sin čevljarja in tudi sam bi moral opravljati ta poklic. Ob pomoči duhovnikov pa je uspel zaključiti ljudsko šolo v Kamniku. V Ljubljani je obiskoval gimnazijo, a je šolanje zaradi pomanjkanja denarja in težav z matematiko opustil. Nekaj časa se je preživljal kot knjižničar in domači učitelj, od leta 1867 je v Ljubljani začel z delom poklicnega novinarja in pisatelja.

Sprva je pod vplivom nemške šole pisal v nemščini in največ objavljal v Laibacher Zeitung. Ob stikih s tedanjimi slovenskimi nacionalisti se je odločil za slovenščino, ki mu je bila sprva trd oreh. Sodeloval je pri celovškem Slovencu in Kmetijskih in rokodelskih novicah. V letih od 1869 do 1885 je izdajal satirično-politični list Brencelj v lažnivi obleki oziroma kasneje Novi Brencelj v zbadljivi in šaljivi obleki. S časopisom si je nakopal veliko težav in je moral zaradi njega celo v zapor. V letu 1870 je nekaj mesecev kot zadnji urednik vodil tudi nemško pisani časnik Triglav.

Od leta 1866 je objavil več meščanskih humorističnih povesti, kriminalne zgodbe Iz sodnjiskega življenja (1875), burko Nemški ne znajo (1879) in uspelo satirično avtobiografijo Kako sem se jaz likal (1884). Leta 1885 mu je tako opešal vid, da je skoraj oslepel, zato je prenehal z izdajanjem Brenclja. Do svoje smrti leta 1901 je živel v hudi revščini. Umrl je v ljubljanski ubožnici.

Po njem je imenovana ulica v Ljubljani.

DelaUredi

 
Ljubljanske slike, 1879

ViriUredi

  • Lah, Andrijan, »Pripovednik in humorist Jakob Alešovec«. V Kopitarjevi študijski dnevi I. Ljubljana : Zveza kulturnih organizacij Šiška, 1991. S. 41-46.

Glej tudiUredi

Zunanje povezaveUredi