Ivo Česnik
Ivo Česnik, slovenski odvetnik in pisatelj, * 4. november 1885, Sanabor, † 19. julij 1951, Flüelen, Švica.
| Ivo Česnik | |
|---|---|
 | |
| Rojstvo | 4. november 1885 Sanabor, Kranjska, Avstro-Ogrska |
| Smrt | 19. julij 1951 (65 let) Flüelen[d], Uri, Švica |
| Državljanstvo | .svg){kind=small} SFRJ.svg){kind=small} Kraljevina Jugoslavija SHS Cislajtanija |
| Poklic | pravnik, pisatelj, dramatik, pravoznanec |
Rodil se je očetu Janezu in materi Katarini (rojena Kobol). Po končani ljudski šoli v Vipavi je najprej študiral v Ljubljani, se 1905 vpisal v Gradcu na filozofsko, naslednje leto pa na pravno fakulteto in študije končal z doktoratom (1911). Po končanem študiju je nastopil odvetniško službo v Novem mestu.
Pisateljevati je začel kot šestošolec in pošiljal svoje pripovedniške prvence Zvončku (od 1904), Vrtcu in drugim listom. Kmalu je začel pisati tudi za Mohorjevo družbo, in objavljati v Koledarju MD, kateremu je ostal zvest do 1915. Leta 1907 je začel sodelovati tudi pri Dom in svetu (Mlinar Janez, 1908; Martin in Minka, 1909; Smrekova vejica, 1909; Črnošolec, 1912 in drugo). Pisal je tudi v dijaški list Zora (Madona XVII. 1910/11 in drugo). Za gledališče je priredil Jurčičevega Domna (1911) in spisal burlesko v dveh dejanjih Pogodba (1913). Snov za pisanje je zajemal večinoma iz kmečkega življenja. Napisal pa je tudi študijo o pisatelju in članu tajnega gibanja italijanskih karbonarjev S. Pellicu (Čas, 1913).[1]
Glej tudi
uredi
Viri
uredi- ↑ Enciklopedija Slovenije. (1990). Knjiga 4. Ljubljana: Mladinska knjiga
Zunanje povezave
uredi- »Česnik Ivo«. Slovenski biografski leksikon. Ljubljana: ZRC SAZU, 2013 – prek Slovenska biografija.