Ivan Žabota, slovenski slikar, * 15. december 1877, Podgradje, † 27. marec 1939, Bratislava

Ivan Žabota
Portret
Rojstvo15. december 1877({{padleft:1877|4|0}}-{{padleft:12|2|0}}-{{padleft:15|2|0}})[1]
Podgradje
Smrt27. marec 1939({{padleft:1939|4|0}}-{{padleft:3|2|0}}-{{padleft:27|2|0}})[1] (61 let)
Bratislava
Državljanstvo Kraljevina Jugoslavija
 SHS
 Avstro-Ogrska
Poklicslikar
Portret starca (ok. 1920), Narodna galerija Slovaške)

Življenje in delo uredi

Bil je nezakonski otrok Magdalene Žabota. Žabota je dve leti obiskoval deželno risarsko šolo v Gradcu, ob mecenstvu Frana Vidica pa je nadaljeval šolanje na Dunaju, kjer je v študijskem letu 1901/02 študiral na dunajski Akademiji uporabnih umetnosti in potem v letih 1902–1904 študij nadaljeval v Pragi. Do leta 1917 je živel na Dunaju in Budimpešti, nato pa se je za stalno naselil na Slovaškem, kjer je imel kot pripadnik narodno orientiranih umetnikov vidno mesto v tamkajšnjem kulturnem življenju.

 
Deček s konjičem (ok. 1925), Narodna galerija Slovaške)

Žabota je ustvarjal predvsem v olju. Zelo ga je privlačil folklorni žanr, veliko pa je tudi portretiral. V njegovih delih je sprva prevladoval tonski ateljejski realizem, ki se v intimno ubranih interierih z začetka 20. st. preveša v secesijska razpoloženja in čistejše slikarske rešitve. Z leti pa je vse bolj težil k romantično-idealistični, v preteklost zazrti estetiki in posebno portretom dajal salonski lesk.[2] Umrl je v Bratislavi, verjetno 27. marca 1939.

Viri uredi

  1. 1,0 1,1 RKDartists
  2. Enciklopedija Slovenije. (2001). Knjiga 15. Ljubljana: Mladinska knjiga.

Zunanje povezave uredi

  • Klemenc Alenka. »Žabota Ivan«. Slovenski biografski leksikon. Ljubljana: ZRC SAZU, 2013 – prek Slovenska biografija.