Interkolumnij v arhitekturi razmik med stebri v nizu, merjeno na dnu trupa stebra od osi do osi.[1]

Ilustracija iz Štiri knjige o arhitekturi Andree Palladija, London 1738.

V klasični, renesančni in baročni arhitekturi je bil interkolumnij določen z definicijo, ki jo je v 1. stoletju pr. n. št. določil rimski arhitekt Vitruvij.[2] On je zapisal standardne interkolumnije za tri klasične grške rede, izražene s širino premera stebra,[1] dvojne dolžine Vitruvijevega modula in opozoril, da razmik med stebri enak ali večji od treh premerov pripelje do lomljenja kamnitega arhitrava.[3]

Standardni interkolumniji

uredi

Standardni interkolumniji so naslednji:[4]

  • Piknostil - en in pol premer
  • Sistil - dva premera
  • Eustil - dva in tričetrt premera; po Vitruviju najboljši proporc[5]
  • Dijastil - trije premeri
  • Areostil - štiri ali več premerov, kar zahteva lesen namesto kamnit arhitrav.
  • Areosistil - izmenično areostil in sistil.

Sklici

uredi
  1. 1,0 1,1 »Intercolumniation«. The Columbia Encyclopedia, sixth edition. Columbia University Press. Pridobljeno 3. junija 2007.
  2. »Intercolumniation«. Encyclopædia Britannica. Encyclopædia Britannica Online. Pridobljeno 3. junija 2007.
  3. Vitruvius, De architectura iii.3.4
  4. »Intercolumniation«. Webster's Dictionary, 1913. Pridobljeno 3. junija 2007.
  5. Vitruvius, De architectura, iii.3.6.