Hillary Clinton

Ameriška političarka, nekdanja ministrica za zunanje zadeve ZDA, nekdanja senatorka, nekdanja prva dama

Hillary Diane Rodham Clinton, ameriška senatorka, * 26. oktober 1947, Chicago, ZDA.

Hillary Clinton
Portret
67. Državna sekretarka ZDA
Na položaju
21. januar 2009 – 1. februar 2013
PredsednikBarack Obama
PredhodnikCondoleezza Rice
NaslednikJohn Kerry
Senatorka ZDA iz zvezne države New York
Na položaju
3. januar 2001 – 21. januar 2009
PredhodnikDaniel Patrick Moynihan
NaslednikKirsten Gillibrand
42. prva dama Združenih držav Amerike
Na položaju
20. januar 1993 – 21. januar 2001
PredsednikBill Clinton
PredhodnikBarbara Bush
NaslednikLaura Bush
Osebni podatki
RojstvoHillary Diane Rodham
26. oktober 1947({{padleft:1947|4|0}}-{{padleft:10|2|0}}-{{padleft:26|2|0}})[1][2][…] (73 let)
Edgewater Hospital[d][4][1][2]
Politična strankaDemokratska stranka
ZakonciBill Clinton
Poklicpolitičarka, odvetnica, diplomatka, pisateljica, avtobiografinja, univerzitetna profesorica, podcaster
Verska opredelitev
metodistka
PodpisHillary Rodham Clinton Signature.svg
Spletna stranhillaryclinton.com

Clintonova, članica demokratske stranke, je bila senatorka ZDA iz zvezne države New York. Želela je biti kandidatka stranke na predsedniških volitvah 2008, vendar je po strankarski kampanji junija 2008 priznala poraz in prepustila kandidaturo strankarskemu nasprotniku Baracku Obami.

Leta 2016 je uspela postati demokratska kandidatka za predsednico ZDA, vendar je na predsedniških volitvah izgubila proti Donaldu Trumpu.

Zasebno življenjeUredi

Hillary Clinton, rojena Hillary Diane Rodham, je odraščala v Park Ridgeu v zvezni državi Illinois. Kasneje je študirala na elitni šoli Wellesley College in Univerzi Yale.

Poklicno življenjeUredi

Med guvernerskima mandatoma svojega moža Billa Clintona 1979-1981 in 1983-1992 je bila prva dama zvezne države Arkansas. Od leta 1986 do 1992 je bila članica uprave trgovinske verige Walmart. Novembra 2000 se je začela vidneje politično udejstvovati, ko je kandidirala za senatorko zvezne države New York in na volitvah tudi zmagala.

V zunanji politiki ostro nasprotuje posredovanju ameriških sil v Iraku. Na področju notranje politike je bil najodmevnejši njen predlog reforme zdravstva.

Ob pričetku prvega mandata predsednika ZDA Baracka Obame je bila z njegove strani predlagana za državno sekretarko (zunanjo ministrico). Senat jo je potrdil s 94 glasovi za in dvema proti.

Predsedniške volitve 2016Uredi

Hillary Clinton je aprila 2015 uradno objavila svojo kandidaturo za predsednico ZDA na listi demokratov. V primeru zmage bi postala prva ženska predsednica v zgodovini ZDA.

Clintonova je dobila strankarske volitve v 34 zveznih državah ZDA, njen glavni protikandidat Sanders pa v 23 zveznih državah. Zbrala je 2795 delegatov za strankarsko nominacijo, za zmago je bilo potrebnih 2383 delegatov. Bernie Sanders je 12. julija priznal poraz v tekmi za demokratsko predsedniško nominacijo ter uradno in javno podprl Hillary Clinton kot kandidatko za naslednjo predsednico ZDA. [5]

GalerijaUredi

Hillary Clinton na konvenciji, kjer so jo potrdili za predsedniško kandidatko. 
Clintonova na šoli v Severni Karolini. 
Clintonova priseže kot državna sekretarka ZDA. 
Hillary s svojim možem, nekdanjim predsednikom ZDA Billom Clintonom. 

Osebna bibliografijaUredi

  • It takes a village and other lessons children teach us. New York: Touchstone, 1996. -ISBN 0-684-82545-7
  • Živa zgodba. – Ptuj: In obs medicus, 2004. – ISBN 961-6513-02-8 Izvirni naslov: »Living History«, mednarodna uspešnica

Viri in opombeUredi

  1. 1,0 1,1 CLINTON, Hillary Rodham, (1947 -)
  2. 2,0 2,1 Biographies of the Secretaries of State: Hillary Rodham Clinton (1947–)Office of the Historian.
  3. SNAC — 2010.
  4. Record #119082101 // Gemeinsame Normdatei — 2012—2016.
  5. "Sanders podprl Clintonovo: "Storil bom vse, da postane predsednica"". MMC RTV. 12. julij 2016.

Zunanje povezaveUredi