Odpre glavni meni

Herman Celjski (škof)

freisinški knezoškof
(Preusmerjeno s strani Herman Celjski, freisinški škof)

Herman Celjski, freisinški knezoškof, * 1383, Celje, † 13. december 1421, Celje.

Herman Celjski (škof)
Portret
Rojstvo1383
Celje
Smrt13. december 1421({{padleft:1421|4|0}}-{{padleft:12|2|0}}-{{padleft:13|2|0}})
Celje
Poklicduhovnik

Herman Celjski, znan tudi kot Armand Celjski, ali »Herniosus - kilavi«,[1] je bil rojen kot nezakonski, vendar kasneje legitimno priznan sin grofa Hermana II. Celjskega iz visoke plemiške rodbine grofov iz Celja in Žovneka, katerih sedež je bil Celjski grad.

Cesar Svetega rimskega cesarstva Sigismund je leta 1409 poročil Barbaro Celjsko, najmlajšo hči grofa Hermann II. Celjskega, ki mu je v bitki pri Nikopolju rešil življenje. Hermann II. je bil najvplivnejši svetovalec Sigismunda in je kot tast za svojega sina zlahka uredil mesto škofa v Freisingu, ki se je izpraznilo.

Herman je študij opravil v Bologni, nakar ga je na prošnjo cesarja Sigismunda papež Janez XXII. 26. julija 1412 imenoval za škofa v Freisingu. Ker je bil še premlad za posvetitev v škofa, je dobil poseben papeški odpustek da je lahko vodil freisinško nadškofijo. Pri očetu si je moral sposoditi 10.000 goldinarjev, da je za službo plačal papeški kuriji. Za škofa je bil posvečen 8. septembra 1413.[2] Freisinški kapitelj je presenetila nenadna smrt dotedanjega knezoškofa Konrada von Hebenstreita (rojenega v okolici Slovenskih Konjic) in tudi hitro imenovanje Hermana, tako da niso mogli izvesti svoje volilne pravice.

Tabla z grbom Hermana Celjskega, freisinškega knezoškofa (slika v nadškofijskem dvorcu v Freisingu)

V letih med 1414 in 1418 je bil Herman aktivni udeleženec koncila v Konstanci, kjer je predvsem zastopal interese cesarja Sigismunda. Poleti 1419 je sklenil dogovor o zavezništvu s Salzburško nadškofijo, pod vodstvom njenega nadškofa, glede zaščite njihove duhovne pravice do imunitete z zagotavljanjem medsebojne pomoči proti teritorialnim knezom.[3]

Celje – Gornji Celjski grad 1681

Družina Celjskih je uspela zaradi svojih družinskih vezi prepričati papeža Martina V. da Hermana premesti na mesto tridentinskega škofa, ki je bilo izpraznjeno po odstavitvi Jurija Lichtensteinskega v avgustu 1419. Papeško imenovanje je bilo izdano 29. marca 1421. Vendar ga je moral papež Martin V. ponovno imenovati 13. septembra 1421, ker ga tridentinski kapitelj ni hotel priznati zaradi njegove močne kile. Da bi mesto v Tridentu (današnjem Trentu) dobil, se je vrnil v Celje na operacijo, ki pa je ni preživel.[4] Umrl je 13. decembra 1421 in bil pokopan v celjski župnijski cerkvi, sedanji stolnici Svetega Daniela. Njegov nagrobnik je v prezbiteriju cerkve, na oltarni strani. [5]

Grobnica freisinškega knezoškofa Hermana Celjskega (1383-1421) v stolnici svetega Danijela v Celju.


SkliciUredi

  1. Gerold, Mitteilungen der K.u.K.Centralkommission, K.K. Hof- und Staatsdruckerei Wien 1861, Band 6, S. 328
  2. Hubert Strzewitzek: Die Sippenbeziehungen der Freisinger Bischöfe im Mittelalter. München 1938, S. 163 f.
  3. J. Maß: Das Bistum Freising im Mittelalter. München 1986, S. 293.
  4. Hubert Strzewitzek: Die Sippenbeziehungen der Freisinger Bischöfe im Mittelalter. München 1938, S. 164.
  5. Mitteilungen der K. u. K. Centralkommission, K. u K. Hof- und Staatsdruckerei Wien, Band 6, S. 328.

Zunanje povezaveUredi