Odpre glavni meni

Herman Boerhaave ([hêrman berháfe], nizozemski botanik, kemik, krščanski humanist in zdravnik evropskega slovesa, * 31. december 1668, † 23. september 1738.[7]

Herman Boerhaave
Portret
Herman Boerhaave (1668–1738)
Rojstvo31. december 1668({{padleft:1668|4|0}}-{{padleft:12|2|0}}-{{padleft:31|2|0}})[1][2][…]
Voorhout[d][4]
Smrt23. september 1738({{padleft:1738|4|0}}-{{padleft:9|2|0}}-{{padleft:23|2|0}})[1][2][…] (69 let)
Leiden[6]
Narodnostnizozemska
Področjazdravnik
UstanoveUniverza v Leidnu
Alma materUniverza v Leidnu
Mentor doktorske
disertacije
Burchard de Volder
Doktorski študentiGerard van Swieten
Poznan poutemeljitelj kliničnega poučevanja
Okrajšava avtorja (botanika):Boerh.
PodpisHerman Boerhaave signature.png

Velja za utemeljitelja kliničnega poučevanja in sodobne učne bolnišnice, nekateri ga imenujejo tudi »oče fiziogije«.[8]. Najbolj poznan je po tem, da je dokazal povezavo simptomov z lezijami (poškodbami) in da je prvi izoliral sečnino iz urina.[9] Njegovo geslo je bilo Simplex sigillum veri, Preprostost je znak resnice.

SkliciUredi

  1. 1,0 1,1 data.bnf.fr: platforma za odprte podatke — 2011.
  2. 2,0 2,1 Herman Boerhaave — 2009.
  3. Hermann Boerhaave — 1834.
  4. http://www.boerhaavehuis.nl/
  5. Encyclopædia Britannica
  6. Бургаве Герман // Большая советская энциклопедия: [в 30 т.] — 3-е изд. — Moskva: Советская энциклопедия, 1969.
  7.   Chisholm, Hugh, ur. (1911). "Boerhaave, Hermann". Encyclopædia Britannica (11 izd.). Cambridge University Press. 
  8. Kelly, Kate (2010). The Scientific Revolution and Medicine: 1450-1700. Infobase Publishing. p. 20
  9. Kurzer, Frederick; Sanderson, Phyllis M. (1956). "Urea in the History of Organic Chemistry". Journal of Chemical Education (American Chemical Society) 33 (9): 452–459. Bibcode:1956JChEd..33..452K. doi:10.1021/ed033p452. Pridobljeno dne 2011-10-11. 

Zunanje povezaveUredi