Hangdžov
Hangdžov[a] je glavno mesto province Džedžjang na Kitajskem. Nahaja se v severovzhodnem delu province, na vrhu istoimenskega zaliva, ki ločuje Šanghaj in Ningbo.
Hangdžov 杭州 Hangzhou | |
---|---|
Od zgoraj navzdol, iz leve proti desni: Novo mesto Čianjiang, tempelj Čeng Huang, tempelj Lingjin, park Čangčjao na Zahodnem jezeru, zračni posnetek pagode Lejfeng, Narodni park močvirja Šiši, tempelj Jue Fej | |
Lokacija mesta v provinci Džedžjang | |
30°15′0″N 120°10′3″E / 30.25000°N 120.16750°E | |
Država | Kitajska |
Provinca | Džedžjang |
Površina | |
• Prefekturno in podprovinčno mesto | 16.821,1 km2 |
• Urbano | 8.259,9 km2 |
• Metropolitansko obm. | 8.107,9 km2 |
Prebivalstvo (popis 2020)[1] | |
• Prefekturno in podprovinčno mesto | 11.936.010 |
• Gostota | 710 preb./km2 |
• Urbano | 10.711.238 |
• Urbana gostota | 1.300 preb,/km2 |
• Metropolitansko obm. | 13.035.329 |
• Metropolitanska gostota | 1.600 preb./km2 |
• Rang | 5 na Kitajskem |
Časovni pas | Kitajski standardni čas |
Poštna številka | 310000 |
Koda ISO 3166 | CN-ZJ-01 |
Spletna stran | Hangzhou.gov.cn |
Po kitajskem popisu leta 2020 je imelo mesto skupno 11.936.010 prebivalcev. Vendar pa njegovo metropolitansko območje, ki ga naseljuje 13,035 milijona ljudi na površini 8107,9 km², poleg mestnih okrožij Hangdžova sestavljajo še 3 mestna okrožja mesta Šaošing.
Mesto je eno izmed sedmih starih prestolnic Kitajske. Med glavne znamenitosti sodi Zahodno jezero, ki je vpisano na Unescov seznam svetovne dediščine in leži zahodno od mesta.[2] Prva naselja na območju današnjega mesta so bila prisotna že pred približno 7.000 leti, kot del neolitske kulture Hemudu. V obdobju dinastije Čin je bil ustanovljen okraj Čiantang. Mesto je postalo pomembno središče v času dinastije Sui zaradi gradnje Velikega prekopa. V dinastiji Tang je mesto cvetelo pod pesnikom Baj Džujem, ki je izboljšal namakanje za lokalne kmete. Med dinastijo Song je bila v mesto prenesena prestolnica. V času dinastije Juan je ohranil svoj status pomembnega središča, čeprav je bila prestolnica prestavljena v Peking. Beneški popotnik Marco Polo je mesto opisal kot "največje in najlepše mesto na svetu".
Po ustanovitvi Ljudske republike Kitajske leta 1949, je Hangdžov postal eno glavnih gospodarskih središč. Po oceni iz leta 2022 je nominralni bruto metropolitanski proizvod območja znašal 4 bilijone juanov (502,8 milijard evrov), kar je več od celotnega švedskega gospodarstva. Z BDP okoli 1,8 bilijona RMB (280 milijard dolarjev) ima Hangdžov osmi največji BDP med mesti v celinski Kitajski. V mestu so sedeži velikih svetovnih podjetij na področju informacijske tehnologije, kot Alibaba Group, Ant Group in NetEase . Po podatkih iz avgusta 2023 je Hangdžov deseti na svetu po številu sedežev podjetij v seznamu Fortune Global 500 oz. četrti na Kitajskem – po Pekingu, Šanghaju in Šenzenu. Glede na Hurun Global Rich List 2020 je na 11. mestu na svetu in na 6. mestu na Kitajskem (za Pekingom, Šanghajem, Hongkongom, Šenzenom in Guangdžovom) po številu milijarderjev.
Hangdžov je po znanstvenih dosežkih na 16. mestu v svetu. Gosti več pomembnih univerz, vključno z Univerzo Džedžjang, Džedžjanško tehnološko univerzo in drugimi.
Hangdžov je leta 2016 gostil 11. vrh G20. Leta 2023 je postal tretje kitajsko mesto, ki je gostilo Azijske igre.
Galerija
uredi-
Zahodno jezero
-
Novi del mesta
Opombe
uredi- ↑ zapis v pinjinu: Hangzhou, kitajsko: 杭州, izgovorjava v hangdžovskem dialektu: [ɦɑ̃.tse], izgovorjava v mandarinščini: [xǎŋ.ʈʂóʊ] (, )kitajska poštna romanizacija Hangchow, v nekaterih virih se sloveni kot Hangčou/Hangčov
Reference
uredi- ↑ »China: Zhèjiāng (Prefectures, Cities, Districts and Counties) - Population Statistics, Charts and Map«. www.citypopulation.de.
- ↑ »杭州西湖文化景观正式被列入《世界遗产名录》«. www.gov.cn. Pridobljeno 26. septembra 2022.