Granitporfir ali granofir je magmatska kamnina (žilnina) z visoko vsebnostjo kremena in alkalnega glinenca, ki po kemijski sestavi ustreza predornini riolitu.[1]

Mikroskopska slika preraščenih kristalov kremena in alkalnega glinenca v polarizirani svetlobi; dolžina vzorca je 1,5 mm

Struktura kamnine je granofirska, se pravi, da so v finozrnati osnovni kamnini večji preraščeni kristali kremena in alkalnega glinenca, ki so sicer značilni za pegmatit. Takšna struktura kaže na sočasno kristaljenje kremena in glinenca iz silikatne taline v evtektični točki, morda v prisotnosti z vodo bogate faze. Kamnina iz večjih globin vsebuje tudi temne minerale kot sta piroksen in olivin, katerih vsebnost po navadi ne preseže 5% celotne mase.

Granofirji so tipične žilnine, ki kristalijo v manjših globinah in imajo podobno sestavo kot graniti.[1] Pojavljajo se v slojastih magmatskih intruzijah, v katerih prevladujejo kamnine s sestavo podobno gabru. V takšnih okoljih so lahko nastali kot končni produkt frakcionirane kristalizacije starševske mafične magme ali s taljenjem kamnin, v katere je vdrla magma, ali s kombinacijo obeh procesov. Kamnina je lahko nastala tudi v najzgornjejšem stratigrafskem sloju s taljenjem skorje zaradi padca meteorita. Takšen granofir je na primer na površini Sudburyjskega bazena v Ontariju (Kanada), ki je nastal pred 1,849 miljarde let.[2]

Značilna nahajališča so velike intruzije, kakršni sta Vestrahorn in Eystrahorn na jugovzhodu Islandije[1] in v bližini Luganskega jezera v Švici. [3]

Sklici uredi

  1. 1,0 1,1 1,2 K. Sæmundsson, E. Gunnlaugsson: Icelandic Rocks and Minerals. Reykjavík 1999, str. 46.
  2. Davis, D. (2008) Sub-million-year age resolution of Precambrian igneous events by thermal extraction-thermal ionization mass spectrometer Pb dating of zircon: Application to crystallization of the Sudbury impact melt sheet. Geology.
  3. E. Reusser, B. Kuhn: Geologie des Tessin, in: Kristalle. Sonderschau Mineralienmesse Zürich 2009; [1] Pridobljeno 5. novembra 2010.