Grad Knežija
Grad Knežija (nemško Grafenweg) ali grad Knežji pot je bil srednjeveški grad, ki je stal pri vasi Sava pri Litiji na vzpetini nad reko Savo. Grad je bil zgrajen v prvi polovici 15. stoletja in v 18. stoletju opuščen, tako da so zdaj vidne le še skromne razvaline.
| Grad Knežija | |
|---|---|
 Grad Knežija v Valvasorjevi Topographia Ducatus Carnioliae modernae iz leta 1679 | |
| Splošni podatki | |
| Tip | grad |
| Lokacija | Ponoviče |
| Dokončano | začetek 15. stoletja |
| Porušeno | 18. stoletje |
Ponoviče - Grad Knežija | |
| Lega | Občina Litija |
| RKD št. | 29274 (opis enote)[1] |
Zgodovina uredi
Dvor Knežija kot »hof zu Grauenweg« je izpričan v listin že leta 1369, ko je bil v lasti Celjskih grofov. Leta 1436 ga je grof Herman II. Celjski podelil v dosmrtni fevd svojemu vazalu Volkleinu Turjaškemu. Po Valvasorju in Milku Kosu naj bi Celjski do 1444 na mestu dvora zgradili nov večji grad.[2][3] Na gradu je bil vsaj že leta 1450 kot upravnik celjski vazal Jošt Sauer.[4] Po izumrtju Celjskih leta 1456 grad in posest preide na Habsburžane oziroma na deželnoknežjo komoro za katere so bili oskrbniki in kastelani še naprej Sauerji vse do začetka druge polovice 16. stoletja. Pred letom 1568 je gospoščino pridobil Martin Gall pl. Gallenstein.[5] Kljub drugačnim trditvam Valvasorja se zdi, da so Gallom neposredno sledili Graffenwegerji, kajti Janez Jožef Graffenweger (umrl leta 1700), ki ga navaja kot lastnika tudi Valvasor, se je tožil z Adamom pl. Gallom zaradi izročitve gospostva, ki ga je od njega kupil. V začetku 18. stoletja sta bila lastnika Jožef Mihael pl. Wallensberg in Karel Jožef Adlersfeld, ki se sporazumeta in Knežijo prodata baronom Oblak Wolkensbergom, ki so posest združili z gospostvom Ponoviče, grad pa opustili in prepustili propadanju.
Opombe in sklici uredi
- ↑ »Opis enote nepremične kulturne dediščine, evidenčna številka 29274«. Pregledovalnik Registra kulturne dediščine (Zakon o varstvu kulturne dediščine, Uradni list RS, št. 16/2008). Ministrstvo za kulturo Republike Slovenije.
- ↑ Milko Kos, Gradivo za historično topografijo Slovenije, Ljubljana 1975, str. 259.
- ↑ Valvasor XI/222.
- ↑ ARS, Zbirka listin, 1450 marec 22.
- ↑ Valvasor XI/222; ARS, Zbirka listin, 1568 november 16.
Viri uredi
- Stopar, Ivan: Gradovi na Slovenskem, Cankarjeva založba, Ljubljana, 1986.
- Janez Vajkard Valvasor, Slava vojvodine Kranjske, Izbrana poglavja, Mladinska knjiga, Ljubljana, 1984
- Ivan Stopar: »Grajske stavbe v osrednji Sloveniji« 7, Viharnik d.o.o Ljubljana
- Smole, Majda: »Graščine na nekdanjem Kranjskem«, Državna založba Slovenije, Ljubljana, 1982