Gosvin IV. Valkenburški

Gosvin IV. Valkenburški (Falkenburški) († pred 1212) je bil srednjeveški vitez iz plemiške rodbine Valkenburških-Heinsberških. Med drugim je bil gospod Valkenburški. Skupaj s svetim Gerlahom iz Houthema velja kot ustanovitelj samostana svetega Gerlaha v Houthemu v Južnem Limburgu.

Biografija

O Gosvinovem življenju je malo znanega. Po smrti očeta Gosvina III. Valkenburškega je postal gospod dežele Valkenburg.

Ko je leta 1199 papež Inocenc pridigal o četrti križarski vojni, se je Gosvin čutil poklicanega, da sodeluje v križarski vojni. Iz neznanih razlogov ni mogel izpolniti te križarske zaobljube. Gosvinu je bilo izrečeno cerkveno izobčenje, ki ga je lahko razveljavil le s precejšnjo donacijo cerkvi. Gosvin je zato podaril zemljo v Houthemu in svojo alodsko kmetijo v Munstergeleenu samostanu v Heinsbergu, ki je na njej zgradil samostan Svetega Gerlacha.

Gosvin IV. je bil poročen z Juto (Gudo) Limburško, hčerko limburškega vojvode Henrika III . Gosvin je umrl brez otrok pred letom 1212. Nasledil ga je Ditrih I. Valkenburški, sin Adelajde, dedinje Heinsberga, Gosvinove nečakinje. Ker je Adelajda v listinah imenovana »dedna hči«, se lahko domneva, da je imela neko obdobje skrbništvo nad graščino Valkenburg. Gosvin IV. je bil zadnji gospod, ki je bil neposredni potomec Gosvina I. Valkenburškega.

Viri

• http://www.vestingstadvalkenburg.nl/archiefstuks/GozewijnIV.pdf
• H. JH Schurgers, JGM Notten, LGWN Pluymaekers, "zgodovina Valkenburga-Houthema", Uitgeverij het land van valkenburg, (1979)