Georgij Gemist Pleton

Georgij Gemist z vzdevkom Pleton (grško: Γεώργιος Πλήθων Γεμιστός), bizantinski humanist, teolog, filolog, prevajalec, filozof in geograf, * okoli 1355, verjetno Konstantinopel, † 26. junij 1452, Mistra, Peloponez.

Georgij Gemist - Pleton
Portret
Rojstvo1355[1][2][…]
Konstantinopel
Smrt26. junij 1452[1]
Mistra
DržavljanstvoBizantinsko cesarstvo
Poklicfilozof
ObdobjeRenesančni humanizem
RegijaZahodna filozofija
Šola/tradicijaplatonizem
Glavna zanimanja
metafizika (s teologijo), kozmologija, politična filozofija, etika, filologija
Pomembne ideje
obnovitelj klasičnega platonizma
Vplivi

Kot eden od odposlancev propadajočega Bizantinskega cesarstva je na združitvenem koncilu v Firencah nasprotoval združitvi grške in latinske cerkve, ki ju je ločil verski razkol leta 1054. Med bivanjem v Firencah je imel vrsto predavanj o Platonu in zbudil precejšnje zanimanje za Platonovo filozofijo in klasični novoplatonizem.

Pod njegovim vplivom je Cosimo Medičejski, de facto vladar Firenc, ustanovil platonistično Akademijo, ki je širom Evrope popularizirala novo zanimanje za antiko od tehničnega prevajanja iz grščine v latinščino do porasta zanimanja za okultne vede. Nasproti krščanstvu je kot religijo prihodnosti zagovarjal poganstvo z močnimi elementi čaščenja starih antičnih božanstev, antičnih misterijev, orfizma, novoplatonizma, babilonskega sabejstva, perzijskega mazdaizma, ki jih v enotno formo veže Platonova filozofija[4].

Njegov prispevek k geografiji so popravki Strabonovih del.

Pletonova grobnica v Riminiju

Opombe

uredi
  1. 1,0 1,1 data.bnf.fr: platforma za odprte podatke — 2011.
  2. Catholic Encyclopedia — 1995.
  3. Nationalencyklopedin — 1999.
  4. Pri Pletonu je opazen močan vpliv poznega Platona zakonodajalca iz Zakonov

Literatura

uredi

Zunanje povezave

uredi