Geocentrični model

presežena teorija, po kateri je Zemlja v središču vesolja, ki jo je oblikoval Aristotel in nato razvil Ptolemaj, v srednjem veku pa je veljala za pravilno

V astronomiji je geocentrični model (znan tudi kot geocentrizem, po navadi predstavljen le kot Ptolemajev sistem) je zamenjan opis Vesolja, kjer se v središču nahaja Zemlja. V geocentričnem modelu krožijo okoli Zemlje Sonce, Luna, zvezde in planeti. Geocentrični model je bil začetni opis vesolja v večini antičnih civilizacij, kot so Aristotel v klasični Grčiji in Ptolemaj v rimskem Egiptu.

Skica nebesnih teles — Ilustracija Ptolemajevega geocentričnega sistema portugalskega kozmografa in kartografa Bartolomeu Velho, 1568 (Bibliothèque Nationale, Pariz)

Idejo, da je Zemlja središče vesolja, podpirata dve opazovanji:

  • Prvič, od kjerkoli na Zemlji se zdi, kot da Sonce obkroži Zemljo enkrat dnevno. Medtem ko imajo Luna in planeti lastna gibanja, Zemljo tudi obkrožijo približno enkrat na dan. Zvezde se zdijo na nebesni sferi stalne, zato Zemljo obkrožijo enkrat na dan glede na nebesni pol skozi geografske pole na Zemlji.[1]
  • Drugič, Zemlja se zdi kot stalna iz perspektive opazovalca na Zemlji; zdi se trdna, stabilna in stalna.

Glej tudi

uredi

Sklici

uredi
  1. Kuhn 1957, str. ;5–20.

Bibliografija

uredi
  • Crowe, Michael J. (1990). Theories of the World from Antiquity to the Copernican Revolution. Mineola, NY: Dover Publications. ISBN 0486261735.{{navedi knjigo}}: Vzdrževanje CS1: ref podvaja privzeto (povezava)
  • Dreyer, J.L.E. (1953). A History of Astronomy from Thales to Kepler. New York: Dover Publications.{{navedi knjigo}}: Vzdrževanje CS1: ref podvaja privzeto (povezava)
  • Evans, James (1998). The History and Practice of Ancient Astronomy. New York: Oxford University Press.{{navedi knjigo}}: Vzdrževanje CS1: ref podvaja privzeto (povezava)
  • Grant, Edward (1. januar 1984). »In Defense of the Earth's Centrality and Immobility: Scholastic Reaction to Copernicanism in the Seventeenth Century«. Transactions of the American Philosophical Society. New Series. 74 (4): 1–69. doi:10.2307/1006444. ISSN 0065-9746. JSTOR 1006444.
  • Heath, Thomas (1913). Aristarchus of Samos. Oxford: Clarendon Press.{{navedi knjigo}}: Vzdrževanje CS1: ref podvaja privzeto (povezava)
  • Hoyle, Fred (1973). Nicolaus Copernicus.{{navedi knjigo}}: Vzdrževanje CS1: ref podvaja privzeto (povezava)
  • Koestler, Arthur (1986) [1959]. The Sleepwalkers: A History of Man's Changing Vision of the Universe. Penguin Books. ISBN 014055212X. 1990 reprint: ISBN 0140192468.
  • Kuhn, Thomas S. (1957). The Copernican Revolution. Cambridge: Harvard University Press. ISBN 0674171039.{{navedi knjigo}}: Vzdrževanje CS1: ref podvaja privzeto (povezava)
  • Linton, Christopher M. (2004). From Eudoxus to Einstein—A History of Mathematical Astronomy. Cambridge: Cambridge University Press. ISBN 9780521827508.{{navedi knjigo}}: Vzdrževanje CS1: ref podvaja privzeto (povezava)
  • Walker, Christopher, ur. (1996). Astronomy Before the Telescope. London: British Museum Press. ISBN 0714117463.{{navedi knjigo}}: Vzdrževanje CS1: ref podvaja privzeto (povezava)

Zunanje povezave

uredi