Generalporočnik (Ruska federacija)

Generalporočnik (izvirno rusko генера́л-лейтена́нт; dobesedno General-lajtnant) je drugi najnižji (dvozvezdni) generalski vojaški čin, ki je v uporabi v: kopenskih silah, vojnem letalstvu, strateških raketnih silah, vojaških vesoljskih silah, zračnodesantni vojski, kopenskih silah vojne mornarice (pomorska pehota, pomorsko letalstvo,...), Zvezni agenciji za specialno gradnjo, notranjih silah MVD, Zvezni varnostni službi (FSB), Zvezni zaščitni službi (FSO), Zunanji obveščevalni službi (SVR), Glavnemu direktoratu za specialne programe in v silah civilne zaščite Ministrstva za izredne razmere ter je neposreden naslednik sovjetskega čina. Čin je bil ustanovljen leta 1992 z razpadom Sovjetske zveze in ustanovitvijo Ruske federacije.

Ustreza Natovemu razredu OF-07 ter činu viceadmirala Vojne mornarice Ruske federacije. Je nadrejen činu generalmajorja in podrejen činu generalpolkovnika.

Oznaka čina generalmajorja je sestavljena iz dveh peterokrakih zvezd na generalski peterolinijski vijugasti črti. Od ustanovitve čina je koncept oznake isti, pri čemer je bila oznaka v prvem obdobju (1992-1994) malenkostno stilsko drugačna: oblika zvezde in vijugaste črte.[1]

OznakeUredi

Viri in opombeUredi

Glej tudiUredi