Fresnelova léča (tudi Fresnelova stopníčasta léča) [frenélova ~] je vrsta kompaktne leče, ki jo je razvil francoski fizik in izumitelj Augustin-Jean Fresnel za uporabo v svetilnikih.[1]

Fresnelova leča na svetilniku

Fresnelove leče imajo veliko aperturo in kratko goriščno razdaljo. S tem se prihrani veliko materiala in prostora, ki bi bil sicer potreben za konvencionalno lečo. V nekaterih primerih so lahko zelo tanke, vsega nekaj milimetrov. Svetilnik z Fresnelovimi lečami ima večji doseg.

Zamisel za tanke in lahke leče naj bi prvo imel Georges-Louis Leclerc, Comte de Buffon.[2] Marquis de Condorcet (1743–1794) je predlagali izdelavo z brušenjem enega kosa stekla.[3] Fresnel velja za izumitelja večdelne Fresnelove leče za uporabo v svetilnikih. Prvič naj bi bila uporabljena v svetilniku Cordouan, ki se ga je videlo čez 32 kilometrov daleč.

How a spherical Fresnel lens collimates light
Fresnelova leča
1 Cross section of a spherical Fresnel len, 2 Cross section of a conventional spherical lens
1: Presek sferične Fresnelove leče
2: Presek konvencionalne sferične leče enake moči
Povečava Fresnelove leče pri kateri so vidni koncentrični krogi

Sklici uredi

  1. »Fresnel lens« (v angleščini). Merriam-Webster. Pridobljeno 19. marca 2013.
  2. »Fresnel lens«. Encyclopædia Britannica (v angleščini). Encyclopædia Britannica Online. Encyclopædia Britannica Inc. 2012. Pridobljeno 5. julija 2012.
  3. »Fresnel lens«. Appleton's dictionary of machines, mechanics, engine-work, and engineering. New York: D. Appleton and Co. 2: 609. 1874. Pridobljeno 5. julija 2012.