Franjo Bučar (pisatelj)

Franjo Bučar, hrvaški pisatelj in ljubitelj športa * 25. november 1866 Zagreb26. december 1946 Zagreb.

Franjo Bučar
Portret
Rojstvo25. november 1866({{padleft:1866|4|0}}-{{padleft:11|2|0}}-{{padleft:25|2|0}})[1][2]
Zagreb
Smrt26. december 1946({{padleft:1946|4|0}}-{{padleft:12|2|0}}-{{padleft:26|2|0}})[1][2] (80 let)
Zagreb
DržavljanstvoFlag of Hungary (1896-1915; angels; 3-2 aspect ratio).svg Avstro-Ogrska
Flag of Yugoslavia (1946-1992).svg Jugoslavija
Poklicpisatelj, literarni zgodovinar, aktivist

Velja za očeta hrvaškega športa in olimpizma.[3][4][5]

BiografijaUredi

Bučar se je rodil v Zagrebu leta 1866 slovenskemu očetu in materi Hrvatici. Šolal se je v Zagrebu, na Dunaju in v Stockholmu. Delal je na študiju hrvaške književnosti in pisal tudi o skandinavski literaturi. Bil je ugleden športni pisatelj in pisal priročnike za številne vrste športa. Bil je popularizator in pobudnik uvajanja številnih športov na Hrvaškem - nogometa, gimnastike, drsanja, alpskega smučanja, hokeja na ledu, sabljanja in drugih.[6][7]

Sodeloval je pri ustanavljanju številnih klubov in poklicnih zvez, imel pa je tudi pomembno vlogo pri organizaciji Sokol. Zapustil je obsežno korespondenco z glavnimi osebnostmi evropske kulture in športa in ustvaril knjižnico z več tisoč zvezki. Prejel je državne in mednarodne nagrade. Leta 1914 je bil Bučar izvoljen za prvega predsednika Hrvaške športne zveze, ki jo je ustanovil leta 1909.

Kot ustanovitelj in predsednik Jugoslovanskega olimpijskega komiteja, ki je sprva deloval v Zagrebu, je bil član Mednarodnega olimpijskega komiteja od leta 1920 do svoje smrti leta 1946.

Leta 1991 je bila na Hrvaškem podeljena državna nagrada za šport Franjo Bučar, najvišja nagrada za izjemne dosežke v razvoju športa.  

SkliciUredi

  1. 1,0 1,1 data.bnf.fr: platforma za odprte podatke — 2011.
  2. 2,0 2,1 Hrvatski biografski leksikon — 1983.
  3. "Tko je bio Franjo Bučar?".
  4. "Dobitnici nagrade Franjo Bučar za 2008".
  5. ŽIVLJENJEPISI SLOVENCEV V HRVAŠKEM ŠPORTU
  6. "Franjo Bučar (1866-1946)".
  7. "STO GODINA HRVATSKOG GIMNASTIČKOG SAVEZA 1904–2004".