Fluorokinoloni so antibiotiki širokega spektra aktivnosti (oznaka ATC zanje je J01MA), delujejo pa predvsem proti gramnegativnim bakterijam, posebno uporabni so proti Pseudomonas aeruginosa. Trenutno so na trgu že antibiotiki četrte generacije fluorokinolonov. Dajejo se peroralno, se dobro absorbirajo, zato je koncentracija v tkivih in tekočinah dokaj visoka in so uporabni tudi na primer pri pljučnici.

Osnovna struktura fluorokinolonskih antibiotikov.

Izvor uredi

So derivati kinolonov (ATC-oznaka J01MB), kot sta na primer nalidiksna kislina in oksolinska kislina, na katere je s kemijsko reakcijo dodan fluorid. Tako je nastala nova skupina antibiotikov, za katere je značilen širok spekter delovanja (nalezljive bolezni, ki vključujejo tudi bolezni kože in okužbe dihal). Zaradi vsesplošne uporabnosti in varnosti so postali alternativa penicilinom in cefalosporinom.[1]

Stranski učinki uredi

Fluorokinoloni povzročajo pri 3–6 % ljudi stranske učinke, kot so slabost, bljuvanje in driska, pa tudi glavobole, zmedenost in vrtoglavico. Poleg teh stranskih učinkov glede na študije na mladih živalih predvidevajo, da so v nekaterih primerih lahko toksični za sklepni hrustanec, zato se pri otrocih in nosečnicah uporabljajo ti antibiotiki le izjemoma.[2][3] Novejše raziskave kažejo, da je negativen vpliv na sklepe pri fluorokinonih 3. generacije pri otrocih že v približno enakem odstotku kot pri odraslih in si prizadevajo, da bi jih začeli uporabljati več tudi v pediatriji.[4]

Delovanje uredi

Delovanje fluorokinolonov je usmerjeno specifično na girazo. S tem zavira podvojevanje DNK, povzroča pa tudi mutacije DNK, kar lahko sklepamo po induciranem SOS-sistemu (v E. coli), učinek delovanje se pokaže po 2–3 urni izpostavitvi, kar imenujemo postantibiotični učinek.[5] Bakterije so kmalu preko mutacij postale odporne na fluorokinolone. Najpogostejši mehanizmi odpornosti so trije: izčrpavanje antibiotika iz celice, mutacija giraze na mestu vezave antibiotika, da le-ta nanjo več ne more delovati in zmanjšana prepustnost za antibiotik skozi membrano. Mutacija giraze je posledica mutacije bakterijske DNK, ki privede do spremembe aminokislinskega zaporedja.[6][7]

Rezerva v primeru terorističnega napada uredi

Fluorokinoni so poleg doksicilina predvideni kot antibiotiki, ki ga naj imajo države v velikih zalogah za primer, če bi prišlo do večjega bioterorističnega napada. Primerjalne študije med njima so pokazale približno enako aktivnost, s tem, da so fluorokinoni večkrat dražji kot doksicilin. Zaradi tega je doksicilin predviden kot osnovna zaloga za boj proti bioterorizmu.[8]

Predstavniki uredi

Prva generacija uredi

Prva generacija kinolonskih učinkovin v molekuli nima vezanega fluora (gre za kinolonske, ne pa fluorokinolonske antibiotike)

Druga generacija uredi

Tretja generacija uredi

Fluorokinolonski antibiotiki so za razliko od predhodnikov učinkoviti tudi proti streptokokom.[9]

Četrta generacija uredi

Sklici uredi

  1. Wolfson JS; Hooper DC (1989). »Fluoroquinolone antimicrobial agents«. Clin Microbiol Rev. 2: 378–424. doi:10.1128/CMR.2.4.378.
  2. Fitton A. (1992). »The quinolones. An overview of their pharmacology«. Clin Pharmacokinet. 22 (1): 1–11. doi:10.2165/00003088-199200221-00003.
  3. Lipsky BA; Baker CA (1999). »Fluoroquinolone toxicity profiles: a review focusing on newer agents«. Clin Infect Dis. 28 (2): 352–364. doi:10.1086/515104.
  4. Gendrel D; Moulin F (2001). »Fluoroquinolones in paediatrics«. Paediatr. Drugs. 3 (5): 365–377. doi:10.2165/00128072-200103050-00005.
  5. Just PM (1993). »Overview of the fluoroquinolone antibiotics«. Pharmacotherapy. 13: 4–17. doi:10.1002/j.1875-9114.1993.tb02710.x.
  6. Hooper DC; Wolfson JS (1991). »Mode of action of the new quinolones: new data«. Eur J Clin Microbiol Infect Dis. 10 (4): 223–231. doi:10.1007/BF01966994.
  7. Kaatz, GW; Seo, SM; Ruble, CA (1993). »Efflux-mediated fluoroquinolone resistance in Staphylococcus aureus«. Antimicrobial agents and chemotherapy. 37: 1086–1094. doi:10.1128/AAC.37.5.1086.
  8. Brouillard, Jason E.; Terriff, Colleen M.; Tofan, Andrea; Garrison, Mark W. (2006). »Antibiotic selection and resistance issues with fluoroquinolones and doxycycline against bioterrorism agents«. Pharmacotherapy. 26 (1): 3–14. doi:10.1592/phco.2006.26.1.3.
  9. Oliphant CM; Green GM (2002). »Quinolones: a comprehensive review«. Am Fam Physician. 65 (3): 455–64. PMID 11858629. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 29. septembra 2007. Pridobljeno 9. maja 2009.
  10. Schmid, Randolph E. (May 1, 2006). "Drug Company Taking Tequin Off Market". Associated Press. http://www.sfgate.com/cgi-bin/article.cgi?file=/news/archive/2006/05/01/national/w120748D88.DTL&type=health Arhivirano 2007-11-25 na Wayback Machine.. Retrieved on 2006-05-01.
  11. Fiscella RG; Lewis CC; Jensen MK (2007). »Topical ophthalmic fourth-generation fluoroquinolones: Appropriate use and cost considerations«. Am J Health Syst Pharm. 64 (19): 2069–73. doi:10.2146/ajhp060667. PMID 17893419.
  12. 12,0 12,1 »Classification Of Quinolones By Generation«.