Flegrejsko otočje
Flegrejsko otočje (v italijanskem izvirniku Isole Flegree [ìzole flegrèe]), je skupina štirih otokov v Tirenskem morju, zahodno od mesta Neapelj.[1] Upravno spada pod italijansko deželo Kampanija (pokrajina Napoli). Skupaj z otokom Capri in mnogimi majhnimi otoki v Neapeljskem zalivu, sestavlja Neapeljsko otočje.
 | |
  Flegrejsko otočje Flegrejsko otočje | |
| Geografija | |
|---|---|
| Lega | Tirensko morje |
| Koordinati | 40°45′0″N 14°01′0″E / 40.75000°N 14.01667°E |
| Otočje | Neapeljsko otočje |
| Število otokov | 4 |
| Večji otoki | Ischia, Procida, Nisida, Vivara, Capri |
| Površina | 50,54 km2 |
| Najvišja nadm.višina | 787 m |
| Najvišji vrh | Mont Epomeo |
| Uprava | |
| Pokrajina | Napoli |
| Dežela | Kampanija |
Kakor istoimensko področje kopnega ob njem (Campi Flegrei), je otočje dobilo ime po ognju, iz latinske besede flego = gorim, kar jasno govori o vulkanskem delovanju na tem ozemlju. Izbruhi, ki so izoblikovali pokrajino, segajo daleč v preteklost (35.000 let od tega), toda ognjeniška dejavnost se še ni polegla. Otok Ischia je nastal verjetno okoli leta 2200 pr. n. št. po izbruhih današnje njegove najvišje vzpetine, ki je pa od leta 1301 neaktivna; na vulkansko dejavnost spominjajo le nekatere solfatare. Na otoku Procida so jasno vidni ostanki štirih vulkanskih žrel (kraterjev) in otoček Vivara je peto žrelo te skupine.
Otočje sestoji iz sledečih otokov:
| Otok | Površina km² |
|---|---|
| Ischia | 46,3 |
| Procida | 4,13 |
| Nisida | 0,7 |
| Vivara | 0,4 |
Zgodovina uredi
V klasični epohi so se nekateri Flegrajski otoki imenovali Pithecussae, grško Pithekousai (Πιθηκοῦσαι, "otoki opic"). Grški mit pripoveduje o dveh razbojnikih, Cercopes iz Efeza, ki sta si privoščila potegavščino z Zevsom, ki ju je nato kaznoval tako, da ju je spremenil v opice in izgnal na otoka Aenaria (Ischia) in Prochyta (Procida).
Legenda je dala pošast Tifona pokopati pod Ischio, velikana Mimasa pa pokopati pod Procido. Takšne zgodbe bi lahko bile pomembne kot namig, kako so stari Grki poskušali pojasniti vulkanizem celotnega območja. Posledično spremembe topografije otokov so bile posledica pogostih posegov božanstev.
Sklici in viri uredi
- ↑ Fiego, Giuseppe Consoli (1927). Cumae and the Phlegraean Fields (v angleščini). American and British Traveller's Club.
- Lessico Universale Italiano Treccani 1968-1986
- Napoli e dintorni, Touring Club Italiano 1976
Zunanje povezave uredi
Predstavnosti o temi Campanian Archipelago v Wikimedijini zbirki
