Ferenc Tahi

madžarsko-hrvaški plemič

Ferenc Tahy de Tahvár et Tarkő (znan tudi kot Franjo Tahi v hrvaščini in kot Ferenc Tahi v slovenščini; 1526–1573)[1][2] je bil madžarsko-hrvaški plemič iz rodbine Tahy, ki izvira iz okrožja Pilis. Bil je vrhovni konjenik Ogrske kraljevine in gospodar Susedgrada, Stubice in Štatenberka. Znano je bilo, da je imel položaje kraljevega svetovalca in gospodarja konja. Njegovo kruto ravnanje s podložniki je sprožilo hrvaško-slovenski kmečki upor.

Ferenc Tahi
Franjo Tahy - nadgrobna ploča.JPG
gospodar konja
Vladanje1553–1573
PredhodnikFerenc Nyáry
NaslednikLászló Bánffy
Rojen1526
Kraljevina Ogrska
Umrl1573
Susedgrad, Habsburška monarhija
Plemiška družinadružina Tahi
Zakonec(i)Jelena Zrinski
Potomci
Gábor
OčeJános Tahy


DružinaUredi

Njegov oče János Tahi je leta 1524 nosil naziv hrvaškega bana in umrl, ko je bil Ferenc star 10 let. Poročen je bil z Jeleno, sestro slavnega hrvaškega plemiča in vojnega generala Nikole IV. Zrinskega. Njegova hči Margareta je bila poročena s Petrom Erdődyjem, hrvaškim banom od 1556 do 1567. Tahi je imel tudi sina po imenu Gábor.[3]

ŽivljenjepisUredi

Tahi se je odlikoval v vojnah proti osmanskim Turkom, zaradi katerih je bil imenovan za poveljnika kraljeve vojske na južnem Madžarskem ter za poveljnika utrdb v Szigetvárju in Nagykanizsi. Potem ko so mu leta 1556 posesti v Slavoniji in na Madžarskem zasegli Osmani, je pridobil nova posestva v Stattenbergu na Štajerskem in leta 1564 polovico gospostva Susedgrad-Stubica, nekdanje posesti rodbine Báthory. Ta pridobitev ga je pripeljala v spopad z družino Henning, ki je imela v lasti drugo polovico gospostva Susedgrad-Stubica. Leta 1565 so Henningovi s pomočjo lokalnih kmetov izgnali Tahija in njegovo družino ter premagali podkraljevo vojsko, ki je bila tja poslana, da bi pomagala Tahijem, da si povrnejo svoja nova posestva. Seigniory je kmalu zaplenila madžarska kraljeva zbornica. Tahi se je soočil z upravnikom zbornice, kar je povzročilo, da je gospostvo leta 1569 dano v zakup Tahiju. Kmalu zatem je tam izbruhnila vrsta uporov.

Vloga v Hrvaško-slovenskem kmečkem uporuUredi

Obravnava Ferenca Tahija do hrvaških kmetov je bila tradicionalno znana kot ključni dejavnik, ki je povzročil hrvaško-slovenski kmečki upor, čeprav sodobno zgodovinopisje kot ključne dejavnike, ki so povzročili upor, poudarja druge vzroke, predvsem gospodarske.

SmrtUredi

Po zadušitvi upora je bil Tahi hudo bolan, a je kljub temu še naprej nadlegoval kmete. Takrat si je naročil nagrobnik, ki se danes hrani v Muzeju kmečkega upora iz leta 1573 na gradu Oršić, Stubica, Hrvaška. Po smrti je bil Tahi pokopan v cerkvi Svete Trojice v Donji Stubici.

V popularni kulturiUredi

Tahija je upodobil srbski igralec Pavle Vuisić v jugoslovansko / hrvaškem zgodovinskem vojnem filmu Anno Domini 1573.[4]

Hrvaška heavy metal skupina Podne Rogato je posnela skladbo z imenom Franjo Tahi, posvečeno njemu. [5]

SkliciUredi

  1. "Tahi, Franjo | Hrvatska enciklopedija". www.enciklopedija.hr. Pridobljeno 2017-05-01.
  2. Napaka Lua: bad argument #1 to 'params' (string or number expected, got table)
  3. Koropec, Jože, Štatenberg i seljačka buna, Radovi zavoda za hrvatsku povijest vol 5 no1, 1973., page 155 - 157
  4. Sovagovic, Fabijan; Zivojinovic, Velimir 'Bata'; Vuisic, Pavle; Mimica-Gezzan, Sergio (1975-11-14), Seljacka buna 1573, pridobljeno 2017-05-01
  5. Ivuša Gojan (2010-09-21), Podne Rogato - Franjo Tahi (demo), pridobljeno 2017-05-01

Zunanje povezaveUredi