Fani Okič, slovenska pisateljica, * 1924, Ljubljana, † 2019, Ljubljana.[navedi vir]

Fani Okič
Rojstvo1924
Ljubljana
Državljanstvo Slovenija
 SFRJ
 Kraljevina Jugoslavija
Poklicpisateljica, etnologinja

Dijakinja je bila do začetka druge svetovne vojne. Leta 1941 je bila po okupaciji Slovenije izseljena na Hrvaško, od 1942 do osvoboditve 1945 je bila hrvaška partizanka. Po vojni je živela in delala v Bosni in drugih jugoslovanskih deželah. Leta 1947 se je vrnila v Slovenijo.

Delo uredi

Fani Okič je pisateljica, publicistka, raziskovalka protokultur. Je pripadnica dveh popolnoma različnih civilizacij - po materini strani južnoameriške (po njeni smrti je prejela rodovno izročilo: »Človek je kot drevo; čim globlje segajo njegove korenine, toliko manj možnosti imajo viharji, da ga izrujejo.«, ki jo je za vse življenje povezalo s civilizacijo Inkov), po očetovi pa zahodne.

Bila je sodelavka beograjskih revij Galaksija in Treće oko, kasneje tudi slovenskih Aura, Karma in Metulj.

Bibliografija uredi

  • Kurirček srbečica (1961) (COBISS)
  • Ljubim te, deklica (1966) (COBISS)
  • Crveni bogovi Anda (1989), biblioteka Tajne, Beograd.
  • Razpoke časa (1994) (COBISS)
  • Kraljestvo Velike kače: O kulturi avtohtonov predkolumbovske Amerike od Aljaske do Ognjene zemlje (1996) (COBISS)
  • Megaliti: [govoreči kamni] (1999) (COBISS)
  • Časi v času (2002) (COBISS)
  • Nekoč je bilo - in bo: Inkovske in azteške pripovedke (2005) (COBISS)
  • Da bo življenje živelo (2005) (COBISS)
  • Nepretrganost življenja (2009) (COBISS)

Video uredi

  • Orion, dokumentarni film (3. jul. 2012, 52 min, rtvslo)
  • Fani Okič: Polepšali ste mi dan (4. sept., 2012, 54 min, rtvslo)