Evangeličanska cerkev, Selo

Evangeličanska cerkev v Selu je v kraju z istim imenom, spada pa v občino Moravske Toplice.

Selo na Goričkem - Evangeličanska cerkev
Evangeličanska cerkev v Selu
Zemljevid Slovenije
Zemljevid Slovenije
Geografski položaj v Sloveniji
LegaSelo
Občina Moravske Toplice
Koordinati46°43′50.76″N 16°16′38.35″E / 46.7307667°N 16.2773194°E / 46.7307667; 16.2773194Koordinati: 46°43′50.76″N 16°16′38.35″E / 46.7307667°N 16.2773194°E / 46.7307667; 16.2773194
RKD št.24779 (opis enote)[1]

Zgodovina cerkve in cerkvene občine uredi

Najstarejši dokumenti jo omenjajo v letu 1599 in 1601. Evangeličanska cerkvica je bila današnja cerkev sv. Nikolaja, znana Rotunda iz 13.stoletja. K takratni cerkveni občini Selo so spadale štiri vasi: Prosenjakovci, Čikečka vas, Fokovci in Habronak. (Ta vas več ne obstoja, bila pa je med Selom in Bukovnico.)

V protireformacijskih časih so Evangeličansko cerkveno občino ukinili, odvzeli pa so jim tudi cerkvico.

Kot za vse ostale kraje je tudi za Selo pomenil tolerančni patent Jožefa II. (1781) osvoboditev od zatiranja. Verniki so ob novi ustanovitvi cerkvene občine Križevci priključeni k njej. Ker pa je bila razdalja 10 km le prevelika so si želeli lastne cerkve.

Gradnja nove cerkve uredi

Temeljni kamen so položili 20. avgusta 1939. Zaradi slabe kvalitete doma izdelane opeke in slabega vremena so bili prisiljeni opeko kupiti v opekarni. Vmes pa je prišla še druga svetovna vojna, ki je zaustavila dograditev že pod streho stoječe cerkve. Po vojni pa je bilo pomanjkanje materiala in finančnih sredstev, tako, da so z gradnjo zelo počasi nadaljevali. Ob domači in pomoči iz tujine so jo dogradili. Posvečena in predana svojemu namenu pa je bila 24. julija 1966 ob navzočnosti domače duhovščine in uglednih gostov iz tujine.

Po odcepitvi od križevske cerkvene občine vodi svoje lastno cerkveno poslovanje, nima pa svojega potrjenega duhovnika. Tako je neke vrste »sestrska« gmajna moravske cerkvene občine.

Arhitektura uredi

Evangeličanska cerkev v Selu je neoromanska s preloma 19. v 20. stoletje. Zvonik, ki je na zahodni strani je visok in ima strmo streho. Fasado členijo visoka polkrožno zaključena okna in podstrešni venec.

Sklici uredi

  1. »Opis enote nepremične kulturne dediščine, evidenčna številka 24779«. Pregledovalnik Registra kulturne dediščine (Zakon o varstvu kulturne dediščine, Uradni list RS, št. 16/2008). Ministrstvo za kulturo Republike Slovenije.

Viri uredi

Zunanje povezave uredi