Elizabeth Helen Blackburn, avstralsko-ameriška molekularna biologinja, nobelovka, * 26. november 1948, Hobart, Tasmanija.

Elizabeth Blackburn
Portret
Rojstvo26. november 1948({{padleft:1948|4|0}}-{{padleft:11|2|0}}-{{padleft:26|2|0}})[1][2][…] (75 let)
Hobart[1]
Državljanstvo Avstralija
 ZDA
Poklicbiologinja, molekulska biologinja, biokemičarka, univerzitetna profesorica
Spletna stran
blackburnlab.ucsf.edu

Po diplomi na Univerzi v Melbournu je študirala na Univerzi v Cambridgeu, kjer je doktorirala leta 1975. Potem se je zaposlila na Univerzi Kalifornije v Berkeleyju, danes pa dela na Univerzi Kalifornije v San Franciscu.

Njeno znanstveno delo je usmerjeno v študij telomer, struktur na koncih kromosomov, ki varujejo te molekule. Bila je ena od soodkriteljic telomeraze, encima, ki obnavlja telomere. Raziskuje značilnosti telomer in izražanja telomeraze v rakastih celicah ter vpliv stresa na oboje. Za svoje delo na področju molekularne biologije je leta 2009 prejela Nobelovo nagrado za fiziologijo ali medicino skupaj s Carol W. Greider in z Jackom W. Szostakom.[4]

Leta 2001 je postala članica predsedniškega sveta za bioetiko, ki svetuje predsedniku ZDA in njegovi administraciji glede etičnih vprašanj v sodobni biologiji in medicini. Iz tega organa je bila leta 2004 odstranjena po direktivi urada predsednika Busha. To je sprožilo val kritik s strani znanstvene skupnosti in nje same, saj naj bi jo odstranili zato, ker javno zagovarja raziskave na embrionalnih matičnih celicah človeka.[5]

Viri uredi

  1. 1,0 1,1 Record #134048385 // Gemeinsame Normdatei — 2012—2016.
  2. SNAC — 2010.
  3. FemBio database
  4. »The Nobel Prize in Physiology or Medicine 2009«. Nobelprize.org. Nobelov sklad. Pridobljeno 15. novembra 2009.
  5. »Scientists rally around stem cell advocate fired by Bush«. Associated Press. 19. marec 2004. Pridobljeno 15. novembra 2009.

Zunanje povezave uredi

(angleško)