Wikipedija

Elia Kazan

Elias Kazantzoglou (grško Ηλίας Καζαντζόγλου,IPA: [iˈli.as kazanˈdzoɣlu], znan kot Elia Kazan),[4][5][a], ameriški filmski in gledališki režiser, producent, scenarist in igralec grškega porekla, * 7. september 2003, Konstantinopel, Osmansko cesarstvo, † 28. september 2003, New York, ZDA.

Elia Kazan
Portret
Kazan ok. 1950
Domače imeΗλίας Καζαντζόγλου
RojstvoElias Kazantzoglou
7. september 1909({{padleft:1909|4|0}}-{{padleft:9|2|0}}-{{padleft:7|2|0}})[1][2][…]
Konstantinopel, Osmansko cesarstvo (danes Istanbul, Turčija)
Smrt28. september 2003({{padleft:2003|4|0}}-{{padleft:9|2|0}}-{{padleft:28|2|0}})[1][2][…] (94 let)
New York
Državljanstvo ZDA
 Grčija
Izobrazba
Poklicfilmski režiser, scenarist, filmski producent, pisatelj, igralec, gledališki režiser, filmski igralec, režiser
Leta aktivnosti1934–1976
Zakonci
  • ​
    ​
    (por. 1932; † 1963)​
  • ​
    ​
    (por. 1967; † 1980)​
  • ​
    (por. 1982)​
Otroci5, vključno z Nicholas
Sorodniki
PodpisPodpis

Elia Kazan je bil ameriški filmski in gledališki režiser, producent, scenarist in igralec, ki ga je The New York Times opisal kot »enega najbolj cenjenih in vplivnih režiserjev v zgodovini Broadwaya in Hollywooda«.[7]

Rodil se je v Konstantinoplu (danes Istanbul) grškim staršem iz Kapadokije. Njegova družina se je preselila v Združene države Amerike leta 1913, ko je bil star štiri leta. Šolal se je na Williams Collegeu in nato Yale School of Drama. Nato je osem let profesionalno igral, nato pa se leta 1932 pridružil Group Theater in leta 1947 soustanovil Actors Studio. Z Robertom Lewisom in Cheryl Crawford je njegov igralski studio uvedel metodo igranja »Method Acting« pod vodstvom Leeja Strasberga. Kazan je igral tudi v nekaj filmih, vključno z City for Conquest (1940).[8]

Kazanu so bili pomembni osebni ali družbeni problemi, ki so ga zanimali, kar se je odražalo v njegovih filmih. Izjavil je: »Ne premaknem se, razen če nimam nekaj empatije do osnovne teme.«[9] Njegov prvi film s takšno »problemsko« tematiko je bil Gentleman's Agreement (1947) z Gregoryjem Peckom, ki se je ukvarjal z antisemitizmom v Ameriki. Film je prejel osem nominacij za oskarja in osvojil tri, vključno s Kazanovo prvo nagrado za najboljšega režiserja. Sledil je film Pinky (1949), eden prvih mainstream hollywoodskih filmov, ki obravnava rasne predsodke proti Afroameričanom. Film A Streetcar Named Desire (1951), priredba istoimenske gledališke igre, ki jo je tudi režiral, je prejel dvanajst nominacij za oskarja, osvojil štiri. Marlon Brando je v tem filmu dosegel svoj preboj. Tri leta pozneje je Elia Kazan ponovno sodeloval z Marlonom Brandom v filmu On the Waterfront, ki govori o korupciji sindikatov v newyorškem pristanišču. Ta film je prejel dvanajst nominacij za oskarja in osvojil osem. Leta 1955 je režiral East of Eden Johna Steinbecka, ki je filmskemu občinstvu predstavil Jamesa Deana.[navedi vir]

Prelomnica v Kazanovi karieri se je zgodila leta 1952, ko je pričal pred Committee on Un-American Activities leta 1952 v času hollywoodskega črnega seznama. Njegovo pričanje je povzročilo močne negativne reakcije mnogih prijateljev in kolegov, saj je s tem pomagal končati kariere nekdanjih igralskih kolegov Morrisa Carnovskega in Arta Smitha ter dramatikom Cliffordom Odetsom.[10] Kazan in Odets sta se dogovorila, da bosta pred komisijo imenovala drug drugega.[11] Kazan je pozneje opravičil svoje dejanje z besedami, da je izbral »le bolj sprejemljivo od dveh alternativ, ki sta bili tako ali tako boleči in napačni.«[12] Njegovo protikomunistično pričanje je še desetletja kasneje povzročalo polemike. Ko je Kazan leta 1999 prejel častnega oskarja. Poleg tega se je pred prizoriščem, kjer je potekala podelitev, zbralo približno 250 protestnikov, ki so protestirali proti odločitvi, da Kazanu podelijo to nagrado.[13]

Kazanu so pripisovali velik vpliv na filme 1950-ih in 1960-ih z njegovimi provokativnimi, problemsko usmerjenimi temami. Režiser Stanley Kubrick ga je označil za »brez dvoma, najboljšega režiserja, ki ga imamo v Ameriki, [in] sposobnega delati čudeže z igralci, ki jih uporablja.«[14]:36[15] Avtor filmov Ian Freer je zaključil, da je tudi »če so njegova dosežki omadeževani s politično polemiko, dolg Hollywooda – in igralcev vsepovsod – do njega ogromen.«[16] Orson Welles je rekel, da je »Kazan je izdajalec [...] [vendar] je zelo dober režiser.«[17] Leta 2010 je Martin Scorsese sorežiral dokumentarni film A Letter to Elia kot osebni poklon Kazanu.[18][19]

Filmografija

uredi
Režirani filmi
Leto Film Distributor
1945 A Tree Grows in Brooklyn 20th Century Fox
1947 The Sea of Grass Metro-Goldwyn-Mayer
Boomerang! 20th Century Fox
Gentleman's Agreement
1949 Pinky
1950 Panic in the Streets
1951 A Streetcar Named Desire Warner Bros.
1952 Viva Zapata! 20th Century Fox
1953 Man on a Tightrope
1954 On the Waterfront Columbia Pictures
1955 East of Eden Warner Bros.
1956 Baby Doll
1957 A Face in the Crowd
1960 Wild River 20th Century Fox
1961 Splendor in the Grass Warner Bros.
1963 America America
1969 The Arrangement Warner Bros.-Seven Arts
1972 The Visitors United Artists
1976 The Last Tycoon Paramount Pictures

Dokumentarni film

Kot igralec

Nagrade in nominacije

uredi
Leto Nagrada Kategorija Naslov Rezultat Ref.
1947 Oskar Najboljša režija Gentleman's Agreement Osvojil/a [20]
1951 A Streetcar Named Desire Nominiran/a
1954 On the Waterfront Osvojil/a
1955 East of Eden Nominiran/a
1963 Najboljši film America America Nominiran/a
Najboljša režija Nominiran/a
Najboljši izvirni scenarij Nominiran/a
1998 Življenjsko delo Lifetime Achievement Osvojil/a
1947 Tony Awards Najboljša režija All My Sons Osvojil/a [21]
1949 Death of a Salesman Osvojil/a
1956 Cat on a Hot Tin Roof Nominiran/a
1958 Najboljša igra The Dark at the Top of the Stairs Nominiran/a
Najboljša režija igre Nominiran/a
1959 J.B. Osvojil/a
1960 Sweet Bird of Youth Nominiran/a
1948 Golden Globe Awards Najboljši filmski režiser Gentleman's Agreement Osvojil/a [22]
1954 On The Waterfront Osvojil/a
1956 Baby Doll Osvojil/a
1963 America America Osvojil/a
1952 British Academy Film Awards Najboljši film A Streetcar Named Desire Nominiran/a [20]
Viva Zapata! Nominiran/a
1954 On the Waterfront Nominiran/a
1955 East of Eden Nominiran/a
1956 Baby Doll Nominiran/a
1952 Filmski festival v Cannesu Velika nagrada festivala Viva Zapata! Nominiran/a [20]
1955 Najboljši dramski film East of Eden Osvojil/a
Zlata palma Nominiran/a
1972 The Visitors Nominiran/a
1953 Mednarodni filmski festival v Berlinu Zlati medved Man on a Tightrope Nominiran/a [23]
1960 Wild River Nominiran/a [24]
1996 Zlati medved za življenjsko delu N/A Osvojil/a [25]
1948 Beneški filmski festival Mednarodna nagrada Gentleman's Agreement Nominiran/a [20]
1950 Panic in the Streets Nominiran/a
1950 Zlati lev Osvojil/a
1951 A Streetcar Named Desire Nominiran/a
1951 Posebna nagrada žirije Osvojil/a
1954 Zlati lev On the Waterfront Nominiran/a
1954 Srebrni lev Osvojil/a
1955 OCIC Award Osvojil/a

Poleg teh nagrad ima Kazan zvezdo na Hollywoodska aleja slavnih, ki se nahaja na 6800 Hollywood Boulevard.[26]
Je tudi član ameriške gledališke hiše slavnih.[27]

Bibliografija

uredi
  • Kazan, Elia (1962). America America. New York: Popular Library. OCLC 21378773.
  • Kazan, Elia (1967). The Arrangement: A Novel. New York: Stein and Day. OCLC 36500300.
  • Kazan, Elia (1972). The Assassins. London: Collins. ISBN 0-00-221035-5.
  • Ciment, Michel (1974). Kazan on Kazan. Viking. Originally published in 1973 by Secker and Warburg, London.
  • Kazan, Elia (1975). The Understudy. New York: Stein and Day. OCLC 9666336.
  • Kazan, Elia (1977). A Kazan Reader. New York: Stein and Day. ISBN 0-8128-2193-9.
  • Kazan, Elia (1978). Acts of Love. New York: Warner. ISBN 0-446-85553-7.
  • Kazan, Elia (1982). The Anatolian. New York: Knopf. ISBN 0-394-52560-4.
  • Kazan, Elia (1988). Elia Kazan: A Life. New York: Knopf. ISBN 0-394-55953-3.
  • Kazan, Elia (1994). Beyond the Aegean. New York: Knopf. ISBN 0-679-42565-9.
  • Kazan, Elia; Young, Jeff (1999). The Master Director Discusses His Films. New York: Newmarket Press. ISBN 1-55704-338-8.
  • Schickel, Richard (2005). Elia Kazan. New York: Harper Collins. ISBN 978-0-06-019579-3.
  • Kazan, Elia (2009). Kazan on Directing. New York: Knopf. ISBN 978-0-307-26477-0.

Opombe

uredi
  1. ↑ Pozneje v življenju je bil v Grčiji znan kot Ελία Καζάν [eˈli.a kaˈzan]—transkripcija njegovega angleškega imena.[6]

Sklici

uredi
  1. ↑ 1,0 1,1 Record #118776975 // Gemeinsame Normdatei — 2012—2016.
  2. ↑ 2,0 2,1 data.bnf.fr: platforma za odprte podatke — 2011.
  3. ↑ 3,0 3,1 SNAC — 2010.
  4. ↑ Dictionary.com – Kazan
  5. ↑ Oxford Learners' Dictionary – Elia Kazan
  6. ↑ »Ελία Καζάν, 28 Σεπτεμβρίου 2003«. ert.gr (v grščini). 28. september 2023.
  7. ↑ Rothstein, Mervyn (28. september 2003). »Elia Kazan, Influential Director, Dies at 94«. The New York Times. Pridobljeno 28. januarja 2009.
  8. ↑ »Robert Osborne on Method Acting«. Turner Classic Movies. Pridobljeno 3. oktobra 2017.
  9. ↑ Stevens, George Jr. (2006). Conversations with the Great Moviemakers of Hollywood's Golden Age. Alfred A. Knopf. str. 389–408.
  10. ↑ "A McCarthy Era Memory That Can Still Chill The New York Times, January 16, 1997
  11. ↑ Kazan, Elia, A Life. New York: Doubleday, 1988, pp. 462–63
  12. ↑ "Scorsese gets personal in his A Letter to Elia" Gulf News, September 6, 2010
  13. ↑ "Amid Protests, Elia Kazan Receives His Oscar The New York Times, March 22, 1999
  14. ↑ Ciment, Michel. Kubrick: The Definitive Edition, Faber and Faber, Inc. (1980; 1999)
  15. ↑ International Dictionary of Films and Filmmakers – 2: Directors, St. James Press (1997) pp. 519–522
  16. ↑ Freer, Ian. Movie Makers: 50 Iconic Directors, Quercus Publishing (London) (2009) pp. 84–85
  17. ↑ Film, in; January 25th, History |; Comment, 2023 Leave a. »When Orson Welles Denounced Elia Kazan as a Traitor for Giving Other Filmmakers' Names to Joe McCarthy (1982) | Open Culture« (v ameriški angleščini). Pridobljeno 25. julija 2023.
  18. ↑ "Scorsese Film Defends Anti-Communist Informer Kazan" ABC News, September 4, 2010
  19. ↑ "A Letter to Elia" Variety, September 4, 2010
  20. ↑ 20,0 20,1 20,2 20,3 »Elia Kazan - Awards«. Internet Movie Database. Pridobljeno 23. aprila 2020.
  21. ↑ »Elia Kazan«. Playbill.com. Pridobljeno 23. aprila 2020.
  22. ↑ »Winners & Nominees - Elia Kazan«. goldenglobes.com. Pridobljeno 23. aprila 2020.
  23. ↑ »1st Berlin International Film Festival: In Competition«. berlinale.de. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 2. februarja 2010. Pridobljeno 22. decembra 2009.
  24. ↑ »IMDB.com: Awards for Wild River«. imdb.com. Pridobljeno 18. januarja 2010.
  25. ↑ »Berlinale: 1996 Prize Winners«. berlinale.de. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 30. junija 2018. Pridobljeno 1. januarja 2012.
  26. ↑ »Elia Kazan«. 25. oktober 2019.
  27. ↑ »Theater Hall of Fame members«.

Nadaljnje branje

uredi
  • Jones, David Richard (1986). Great directors at work: Stanislavsky, Brecht, Kazan, Brook. Berkeley; London: University of California Press. ISBN 0-520-04601-3.
  • Ciment, Michel (1988). An American Odyssey. London: Bloomsbury Publishing Ltd. ISBN 0-7475-0241-2.
  • Schickel, Richard (2005). Elia Kazan: A Biography. New York: HarperCollins Publishers. ISBN 0-06-019579-7.
  • Murphy, Brenda (2006). Tennessee Williams and Elia Kazan: a collaboration in the theatre. Cambridge: Cambridge University Press. ISBN 0-521-03524-4.

Zunanje povezave

uredi
Pridobljeno iz »https://sl.wikipedia.org/w/index.php?title=Elia_Kazan&oldid=6223934«