Elektronski protiukrepi
Elektronski protiukrepi (ang. electronic countermeasure - ECM) je uporaba električnih ali elektronskih naprav za onemogočanje delovanje sovraženga radarja, sonarja, IR senzorja, laserja ali pa drugih naprav. Eden od namenov je tudi onemogočiti komuniciranje sovražniku. Včasih se uporablja tudi termin elektronsko bojevanje. ECM sisteme se lahko uporablja ofenzivno ali pa v obrambi. Sistem deluje tako, da se na sovražnikovem radarju prikaže več tarč hkrati, ali pa tarča preprosto izgine ali pa se pojavi na drugem mestu. Velikokrat se uporablja za zaščito pred vodenimi raketami. Večinoma uporabljajo ta sistem letala, pa tudi ladje in tanki. Velikokrat se uporablja s tehnologijo manjše radarske opaznosti - stealth
Prva uporaba ECM-ja je bil v rusko-japonski vojni, ko so Rusi prekinili brezžične telegrafska sporočila med japonskimi bojnimi ladjami in tako onemogočili koordinirano delovanje. Pozneje v Prvi svetovni vojni, so Britanci in Nemci uporablja ECM tehnike in skušali sprejeti sovražnikova sporočila.
Letala za elektronsko bojevanje
uredi- EC-130H Compass Call
- EA-6B Prowler z ALQ-92 motilnikom komunikacij, ALQ-100, in ALQ-99
- EA-18G Growler
- EF-111A Raven
- Tornado ECR
- Su-24MP
- Jak-28PP
- Mi-8PP