Dispepsija

Dispepsíja je motnja prebavne funkcije s težavami v epigastrični regiji (zgornjem delu trebuha med rebri) po jedi.[2] Simptomi dispepsije so občutek polnosti, napihnjenosti, pekoča bolečina, spahovanje, slabost.[2][3] Bolnik se lahko hitreje počuti sitega.[4]

Dispepsija
Specialnostgastroenterologija
Simptomibolečina v zgornjem delu trebuha[1]
Pogostostpogosta[1]

Dispepsija je razširjena zdravstvena tegoba in jo pogosto povzročata gastroezofagealna refluksna bolezen ali gastritis.[5] Redko je lahko tudi prvi simptom peptične bolezni želodca ali dvanajstnika, v nekaterih primerih pa celo raka želodca.[6] V nekaterih primerih gre za funkcionalno motnjo, torej brez ugotovljive organske okvare.[2][7]

Posameznikom, pri katerih dispepsijo spremlja kak drug opozorilni simptom (težave s požiranjem, nepojasnjena izguba telesne mase, krvavitev v prebavila ...)[1], ali starejšim od 55 let, pri katerih se naenkrat pojavi nepojasnjena dispepsija, se priporoča obisk pri zdravniku zaradi morebitne potrebe po nadaljnjih preiskavah.[6] Lahko je potrebna endoskopija, ki velja za priporočeno preiskavo v takih primerih.[1]

Dispepsija je pogosta zdravstvena tegoba.[1] Občasno ima dispeptične težave 20–40 % vseh ljudi, vendar jih le majhen del obišče zdravnika.[8]

SimptomiUredi

Dispepsija se kaže z občutkom nelagodja v zgornjem delu trebuha,[9] v tako imenovani epigastrični regiji.[2] Simptomi dispepsije so občutek polnosti, napihnjenosti, pekoča bolečina (lahko kot občutek zgage)[9], spahovanje, slabost.[2][10] Bolnik se lahko hitreje počuti sitega.[11]

Dispepsijo lahko spremljajo tudi drugi simptomi; nekateri od njih opozarjajo na možno prisotnost hujše bolezni: težave s požiranjem, nepojasnjeno hujšanje, slabokrvnost, ponavljajoče se bruhanje, bruhanje krvi, odvajanje črnega blata (melena), zapora blata.[9]

VzrokiUredi

Dispepsija je lahko posledica druge organske motnje oziroma bolezni (organska dispepsija), ali pa organska okvara ni ugotovljiva (funkcionalna dispepsija).[2][12]

Dispepsijo pogosto povzročata gastroezofagealna bolezen ali gastritis.[5] Redko je lahko tudi prvi simptom peptične bolezni želodca ali dvanajstnika, v nekaterih primerih pa celo raka želodca.[6] Z diagnostično obdelavo bolnikov z dispepsijo se kot vzrok okrije organska bolezen v 40 do 61 % primerov.[12]

Dispepsijo lahko povzroči tudi uporaba nekaterih zdravil, kot so nesteroidna protivnetna zdravila, antibiotiki, salicilati, pripravki digitalisa, teofilina, antiholinergična ali antiadrenergična zdravila ...[8]

Vzročna povezava med okužbo z bakterijo Helicobacter pylori in dispepsijo ni dokazana.[13]

Možni razlogi funkcionalne dispepsije so upočasnjeno praznjenje želodca, motnja v prilagoditvi želodca na hrano, preobčutljivost na raztegnitev želodca ter psihični razlog (na primer tesnobnost[14]).[12]

SkliciUredi

  1. 1,0 1,1 1,2 1,3 1,4 Eusebi, Leonardo H; Black, Christopher J; Howden, Colin W; Ford, Alexander C (11. 12. 2019). "Effectiveness of management strategies for uninvestigated dyspepsia: systematic review and network meta-analysis". BMJ. 367: l6483. doi:10.1136/bmj.l6483. PMC 7190054. PMID 31826881.
  2. 2,0 2,1 2,2 2,3 2,4 2,5 https://www.termania.net/slovarji/slovenski-medicinski-slovar/5512305/dispepsija?query=dispepsija&SearchIn=All, Slovenski medicinski e-slovar, vpogled: 8. 12. 2020.
  3. Duvnjak, edited by Marko (2011). Dyspepsia in clinical practice (1. Aufl. izd.). New York: Springer. str. 2. ISBN 9781441917300.CS1 vzdrževanje: dodano besedilo: authors list (link)
  4. Talley NJ, Vakil N (October 2005). "Guidelines for the management of dyspepsia". Am. J. Gastroenterol. 100 (10): 2324–2337. PMID 16181387.
  5. 5,0 5,1 Zajac, P; Holbrook, A; Super, ME; Vogt, M (marec–april 2013). "An overview: Current clinical guidelines for the evaluation, diagnosis, treatment, and management of dyspepsia". Osteopathic Family Physician. 5 (2): 79–85. doi:10.1016/j.osfp.2012.10.005.
  6. 6,0 6,1 6,2 National Institute for Health and Clinical Excellence. Clinical guideline 17: Dyspepsia. London, 2004.
  7. van Kerkhoven LA, van Rossum LG, van Oijen MG, Tan AC, Laheij RJ, Jansen JB (September 2006). "Upper gastrointestinal endoscopy does not reassure patients with functional dyspepsia". Endoscopy. 38 (9): 879–85. doi:10.1055/s-2006-944661. PMID 16981103. Free full-text Arhivirano 27. 7. 2011 na Wayback Machine..
  8. 8,0 8,1 Skok, Marija, Skok, Pavel (2005). Nesteroidna protivnetna zdravila in dispepsija v ambulanti splošne medicine. Zdravniški vestnik, letnik 74, številka 1, str. 11-17.
  9. 9,0 9,1 9,2 Petek D. Kdaj naj se oseba z bolečinami v trebuhu, ki imajo izvor v prebavilih, odloči za obisk pri osebnem zdravniku? Farm vestn 2020; 71: 242–249.
  10. Duvnjak, edited by Marko (2011). Dyspepsia in clinical practice (1. Aufl. izd.). New York: Springer. str. 2. ISBN 9781441917300.CS1 vzdrževanje: dodano besedilo: authors list (link)
  11. Talley NJ, Vakil N (October 2005). "Guidelines for the management of dyspepsia". Am. J. Gastroenterol. 100 (10): 2324–2337. PMID 16181387.
  12. 12,0 12,1 12,2 Tepeš B. Predlog priporočil za obravnavo bolnikov z dispepsijo v Sloveniji. ZDRAV VESTN 2006; 75: 297–302.
  13. Laine L, Schoenfeld P, Fennerty MB (2001). "Therapy for Helicobacter pylori in patients with nonulcer dyspepsia. A meta-analysis of randomized, controlled trials". Ann Intern Med. 134 (5): 361–369. doi:10.7326/0003-4819-134-5-200103060-00008. PMID 11242496.
  14. Talley NJ, Ford AC (5. 11. 2015). "Functional Dyspepsia" (PDF). N Engl J Med (Review). 373 (19): 1853–63. doi:10.1056/NEJMra1501505. PMID 26535514.