Dilbat, sodobni Tell ed-Duleim ali Tell al-Deylam, Irak, je bil manj pomemben sumerski tell (mesto na hribu) na vzhodnem bregu Zahodnega Evfrata. V središču mesta je bil zigurat E-ibe-Anu, posvečen boginji Uraš, omenjen v Epu o Gilgamešu.[1]

Dilbat
Babilonija pod Hamurabijem
Dilbat se nahaja v Irak
Dilbat
Dilbat
Geografska lokacija: Irak
Drugo imeTell ed-Duleim, Tell al-Deylam,
LokacijaIrak Irak
RegijaMezopotamija
Koordinati32°17′44″N 44°27′58″E / 32.29556°N 44.46611°E / 32.29556; 44.46611
Tiptell
Zgodovina
Ustanovljenookoli 2700 pr. n. št.
Opuščenoislamsko obdobje
Obdobjestari in srednji vek

Zgodovina uredi

Dilbat je bil ustanovljen v sumerskem zgodnjem dinastičnem obdobju II okoli leta 2700 pr. n. št. Naseljen je bil vsaj v zgodnjem akadskem, starobabilonskem, kasitskem, sasanidskem in zgodnjem islamskem obdobju. Bil je zgodnje poljedelsko središče pridelave enoredne pšenice in izdelave predmetov iz trstičevja.[2]

Arheologija uredi

Najdišče Tell al-Deylam tvorita dva griča: majhen zahodni grič z ostanki iz 1. tisočletja pr. n. št. in zgodnjega islamskega obdobja in večji vzhodni grič z obsegom okoli 500 m iz 3.-1. tisočletja pr. n. št. Dilbat je na kratko izkopaval Hormuzd Rassam, ki je našel nekaj klinopisnih tablic, večinoma iz novobabilonskega obdobja.[3] Najdišče je leta 1989 raziskoval J.A. Armstrong z Orientalskega inštituta v Chicagu.[4][5] Dilbat je arheološko slabo raziskan, na trg starin pa so se kljub temu prebile številne tablice iz Dilbata, najdene med nedovoljenimi izkopavanji.

Sklici uredi

  1. Stephen Langdon (1919). The Epic of Gilgamish. A Fragment of the Gilgamish Legend in Old-Babylonian Cuneiform.
  2. A. Goddeeris. Economy and Society in Northern Babylonia. Peeters, 2002. ISBN 90-429-1123-9.
  3. Hormuzd Rassam, Robert William Rogers. Asshur and the land of Nimrod. Curts & Jennings, 1897.
  4. J.A. Armstrong. "Dilbat revisited: the Tell al-Deylam project". Mar Sipri, 3 (1, 1990): 1-4.
  5. James A. Armstrong. "West of Edin: Tell al-Deylam and the Babylonian City of Dilbat". The Biblical Archaeologist, 55 (4, 1992): 219-226.