Diazotiranje je kemijska reakcija aromatskih aminov s hladno dušikasto kislino (HNO2), v kateri nastanejo arilne diazonijeve soli s splošno formulo [Ar-N2]+X-. Reakcijo je leta 1858 odkril Peter Griess, ki je kasneje odkril tudi več reakcij diazonijevih soli.

Diazonijeve soli v trdni obliki so zelo nestabilne, zato se običajno ne izolirajo iz reakcijske zmesi, ampak se reakcija nadaljuje, na primer s pripajanjem anilinov ali fenolov, tako da nastanejo azo spojine.

Reakcijski mehanizem uredi

Diazotiranje poteka po naslednji splošni enačbi:

Ar-NH2 + HNO2 + HX → [Ar-N2]+X- + 2H2O

Sinteza poteka pri temperaturi pod 5 °C, ker pri višjih temperaturah diazonijeve soli zaradi svoje visoke reaktivnosti hitro razpadejo. Vse reakcije z diazonijevimi solmi zato potekajo praviloma brez izoliranja vmesnih produktov. Arilni diazonijevi kloridi v trdnem stanju so zelo eksplozivni. Bolj stabilni so tetrafluoroborati [BF4]- in heksafluorofosfati [PF6]-.

Reakcija poteka v več stopnjah:

  • Protoniranje dušikaste kisline (HNO2)
HO-N=O + H+ → H2O+-N=O
  • Z odcepitvijo vode nastane elektrofilni nitrozilni kation
H2O+-N=O → [N=O]+ + H2O
  • Prosti elektronski par dušikovega atoma v arilaminu se veže na pozitivno nabiti dušikov atom nitrozilnega kationa
[N=O]+ + Ar-NH2 → Ar-NH2+-NO
  • Sledi odcepitev protona, tako da nastane diazonijev hidroksid
Ar-NH2+-NO → Ar-N=N-OH + H+
  • Odcepljeni proton se veže na kisikov atom v diazonijevem hidroksidu, temu pa sledi odcepitev molekule vode. Nastali produkt je arildiazonijev kation
Ar-N=N-OH + H+ → Ar-N+≡N + H2O

Diazotiranje je standardna metoda za določanje vsebnosti primarnih aromatskih aminov.

Reakcije arildiazonijevih soli uredi

  • Hidroliza. Arildiazonijeve soli pri kuhanju z vodo odcepijo dušik. Nastali vmesni produkti se nato vežejo z vodo v fenole:
Ar-N+≡N → [Ar+] + N2
[Ar+] + H2O → Ar-OH + H+
Ar-N≡N+[BF4]- → Ar-F + N2 + BF3

Viri uredi