Diademska zamorska mačka
Diadémska zamôrska máčka (znanstveno ime Cercopithecus mitis) je vrsta opic Starega sveta,[3][4] ki izvira iz Srednje in Vzhodne Afrike, in sega od zgornjega porečja reke Kongo na vzhodu do Velikega tektonskega jarka in na jugu do severne Angole in Zambije. Včasih vključuje kot podvrste: opica Samango (Cercopithecus albogularis), Cercopithecus doggetti in zlata opica (Cercopithecus kandti).
Diademska zamorska mačka[1] | ||||||||||||||
---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|
C. m. stuhlmanni
Kakamega Forest, Kenija | ||||||||||||||
Ohranitveno stanje taksona | ||||||||||||||
Znanstvena klasifikacija | ||||||||||||||
| ||||||||||||||
Cercopithecus mitis Wolf, 1822 | ||||||||||||||
Razširjenost (opomba: vključuje vrsto tesno povezanih opico Samango, Cercopithecus doggetti in zlato opico)
|
Podvrste
urediPriznanih je več podvrst:
- Cercopithecus mitis botourlinii
- Cercopithecus mitis elgonis – Elgon modra opica
- Cercopithecus mitis heymansi – modra opica reke Lomami, najdena v Kongu
- Cercopithecus mitis kolbi – Kolbova opica, najdena v Keniji
- Cercopithecus mitis mitis – Plutonova opica, najdena v Angoli
- Cercopithecus mitis moloneyi – Moloneyjeva modra opica[5]
- Cercopithecus mitis opitsthosticus
- Cercopithecus mitis schoutedeni – Schoutednova modra opica, najdena v Kongu
- Cercopithecus mitis stuhlmanni – Stuhlmannova modra opica
Včasih so nekatere od teh veljale za polne vrste, dodatne podvrste pa so veljale za veljavne, druge pa ne priznavajo vsi organi.
-
NP jezera Manyara, Tanzania
-
C. m. stuhlmanni Kakamega Forest, Kenija
-
C. m. stuhlmanni Kakamega Forest, Kenija
Opis
urediDiademska zamorska mačka ima malo dlake na obrazu, kar ji včasih daje modri videz, vendar nikoli nima živo modrega videza mandrila (Mandrillus sphinx), na primer. Razen obraza (ki je temen z bledo ali rumenkasto liso na čelu - "diadem", iz katerega izvira domače ime vrste), je večinoma olivna ali siva, razen obraza (ki je temen z bledo ali rumenkasto liso na čelu), črnkaste kape, stopal in sprednjih nog ter plašč, ki je rjav, oliven ali siv, odvisno od podvrste. Tipične velikosti segajo od 50 do 65 cm v dolžino (brez repa, ki je skoraj tako dolg kot preostala žival), pri čemer samice tehtajo nekaj več kot 4 kg, samci pa do 8 kg.[6]
Ekologija
urediHabitat
urediDiademsko zamorsko mačko najdemo v zimzelenih gozdovih in gorskih bambusovih gozdovih, živi pa večinoma v gozdnih krošnjah in le redko pride na tla. Zelo je odvisna od vlažnih, senčnih območij z veliko vode. Najraje živi v visokih drevesih, ki zagotavljajo tako hrano kot zavetje, zato tako kot skoraj vse zamorske mačke trpi zaradi izgube naravnega habitata. Kjer nasadi borovcev nadomestijo naravni gozd, lahko gozdarji opico obravnavajo kot grožnjo, saj včasih trga lubje eksotičnih dreves v iskanju hrane ali vlage.[7] Lovijo jo tudi zaradi mesa.
Prehrana
urediOpice jedo sadje, fige, žuželke, liste, vejice in rože.[8] »V glavnem so sadnojedi, pri čemer 50 % njihove prehrane sestavlja sadje, glavni vir beljakovin so listi ali žuželke, preostanek prehrane pa sestavljajo semena, cvetovi in glive. Redko jedo vretenčarje. Jedo različne rastline, vendar se osredotočajo na nekaj vrst, kar pomeni, da je njihova gostota populacije na splošno odvisna od bogastva in raznolikosti rastlinskih vrst.«
Vedenje
urediDiademska zamorska mačka (C. mitis) se za dodatno zaščito združi s C. ascanius (črnolična belonosa zamorska mačka).[9] Njene interakcije z slednjimi vključujejo medvrstno nego.[10] Njihov družbeni sistem je večinoma iz samis, ker samci odidejo, ko odrastejo.[11] Samci imajo malo ali nič interakcije z mladiči. C. mitis je zelo teritorialna, zato morajo mladi samci hitro oditi, da si pomagajo, in postanejo uspešnejši. Izzivajo prevladujočega samca iz druge družine. Če premagajo prevladujočega samca, prevzamejo vodstvo te družine, to pa mladim samcem ponudi prostor za življenje, socializacijo in zalogo hrane.[11] C. mitis naj bi bila nomadska.
Socialna struktura
urediOpice živijo v žensko-filopatričnih družbenih sistemih, kjer samice ostanejo v svojih natalnih skupinah, medtem ko se samci razidejo, ko dosežejo odraslost. Kot rezultat, skupine diademskih zamorskih mačk običajno sestavljajo en samec z več samicami in mladiči, kar povzroča matrilinearne družbe. Občasno opazimo samotne samce, ki so verjetno prehodni, saj so zapustili svojo natalno skupino v iskanju nove skupine.
V teh družbah, ki so vezane na samice, le 5–15 % dejavnosti opic zasedejo družbene interakcije in najpogostejše družbene interakcije znotraj skupine sta negovanje in igranje. Odnosi med člani skupine so različni: mladiči najpogosteje komunicirajo s svojimi vrstniki in odraslimi ali mladoletnimi samicami in jih le redko vidimo v bližini odraslih samcev.[12][13]
Najpogostejše vzgojiteljice za mladiče so mladoletne samice in običajno enega nosi več vzgojiteljic. Ena od hipotez je, da to omogoča mladiču, da se nauči socializiranja v zgodnji fazi življenja.
Med samicami diademske zamorske mačke obstajajo zanimivi odnosi. Verjame se, da ta odnos oblikuje njihova prehranjevalna ekologija, ki pa jo oblikuje konkurenca med skupinami in znotraj skupine. Samice kažejo močno, agresivno konkurenco med skupinami in med drugimi vrstami zaradi svojega teritorialnega značaja, vendar blažjo, čeprav pogostejšo konkurenco znotraj skupine. Čeprav so bila prejšnja prepričanja, da te opice niso teritorialne, novejše razširjene raziskave kažejo, da so prejšnji raziskovalci napačno razlagali rezultate, ker so družbene interakcije na splošno redke. Poleg tega so splošne stopnje agonizma pri teh opicah zelo nizke. Konflikti znotraj skupine so blagi in redki, ker se samice oddaljujejo druga od druge in se hranijo na različnih mestih, da se izognejo konkurenci. Čeprav je veljalo, da so diademske zamorske mačke enakopravne, trenutne razširjene raziskave potrjujejo, da se pri samicah pojavlja linearna prevladujoča hierarhija, kar postane bolj očitno, ko so viri hrane redki.
Razmnoževanje
urediSistem parjenja je poliginozen, z ustreznim spolnim dimorfizmom velikosti, saj so samci bistveno večji spol. Samice običajno rodijo vsaki dve leti, med začetkom tople, deževne sezone; brejost traja približno pet mesecev, mladiči pa se rodijo z dlako in z odprtimi očmi. Velikosti skupin se giblje od 10 do 40 in vsebujejo samo enega odraslega samca. Pogosto ga najdemo v skupinah z drugimi vrstami opic, kot so črnolična belonosa zamorska mačka in različni rdeči kolobusi.[14]
Samci diademske zamorske mačke se parijo z več kot eno samico, samice pa se parijo le z enim samcem. Samica privabi samca, da se z njo pari z govorico telesa. Razmnožujejo se skozi vse leto.[15] »Skupine imajo lahko do 40 članov in samice običajno pomagajo skrbeti za vse mlade, ne samo za svoje.«[16]
Sklici
uredi- ↑ Groves, C. P. (2005). "Order Primates".[1] In Wilson, D. E.; Reeder, D. M (eds.). Mammal Species of the World: A Taxonomic and Geographic Reference (3rd ed.).[2] Johns Hopkins University Press. p. 166. ISBN 978-0-8018-8221-0. OCLC 62265494.
- ↑ Butynski, T.M.; de Jong, Y.A. (2019). »Cercopithecus mitis«. Rdeči seznam IUCN ogroženih vrst. 2019: e.T4221A196007901. doi:10.2305/IUCN.UK.2019-3.RLTS.T4221A196007901.en. Pridobljeno 19. novembra 2021.
- ↑ Förster, Steffen; Cords, Marina (2005). »Socialization of infant blue monkeys (Cercopithecus mitis stuhlmanni): Allomaternal interactions and sex differences«. Behaviour. 142 (7): 869–896. doi:10.1163/1568539055010138.
- ↑ Hutchins, M., Kleiman, G.D., Geist, V., McDada, M.C. 2004. Grzimek’s Animal Life Encyclopedia. 14:2. Gale Group.
- ↑ "Moloney's White-collared Monkey". IUCN Red List. Accessed 2 September 2019. [3]
- ↑ »Blue Monkey in Africa«. www.africa-uganda-business-travel-guide.com. Pridobljeno 30. maja 2020.
- ↑ MonkeyWorlds. »Blue Monkey - Monkey Facts and Information« (v ameriški angleščini). Pridobljeno 25. maja 2020.
- ↑ "Blue Monkey (Cercopithecus mitis)." N.p., n.d. Web. 27. Apr. 2016.
- ↑ Strawder, Nicole. "Cercopithecus Mitis (blue Monkey)." Animal Diversity Web . N.p., n.d. Web.27 Apr. 2016.
- ↑ Lee, Z.H., Ang, A. & Ruppert, N. (26. avgust 2021). »First record of interspecies grooming between Raffles' Banded Langur and Long-tailed Macaque«. Journal of Threatened Taxa. 13 (9): 19246–19253. doi:10.11609/jott.7510.13.9.19246-19253. Pridobljeno 5. septembra 2021.
{{navedi časopis}}
: Vzdrževanje CS1: več imen: seznam avtorjev (povezava) - ↑ 11,0 11,1 "Blue Monkey (Cercopithecus mitis)." N.p., n.d. Web. 27 Apr. 2016.
- ↑ Payne, H.F.P.; Lawes, M.J.; Henzi, S.P. (2003). »Fatal Attack on an Adult Female Cercopithecus mitis erythrarchus: Implications for Female Dispersal in Female-Bonded Societies«. International Journal of Primatology. 24 (6): 1245–1250. doi:10.1023/b:ijop.0000005990.39403.96. S2CID 24628028.
- ↑ Pazol, Karen; Cords, Marina (2005). »Seasonal variation in feeding behavior, competition and female social relationships in a forest dwelling guenon, the blue monkey (Cercopithecus mitis stuhlmanni), in the Kakamega Forest, Kenya«. Behavioral Ecology and Sociobiology. 58 (6): 566–577. doi:10.1007/s00265-005-0953-3. S2CID 25637141.
- ↑ Ghiglieri, Michael. East of the Mountains of the Moon: Chimpanzee Society in the African Rain Forest, The Free Press, 1988, pg. 238.
- ↑ Strawder, Nicole. "Cercopithecus Mitis (blue Monkey)." Animal Diversity Web . N.p., n.d. Web. 27 Apr. 2016.
- ↑ "Blue Monkey (Cercopithecus Mitis). N.p., n.d. Web. 27 Apr. 2016.