Derventa

mesto v Bosni in Hercegovini

Derventa (cirilica: Дервента) je mesto in občina, ki leži v Republiki srbski, v Bosni in Hercegovini. Leži v regiji Posavina, severozahodno od Doboja. Leta 2013 je mesto imelo 11.631, občina pa 27.404 prebivalce.

Derventa

Дервента
mesto in občina
Derventa z zraka
Derventa z zraka
Uradni pečat Derventa
Pečat
Lokacija Dervente v Republiki srbski
Lokacija Dervente v Republiki srbski
Lega Derventa
Koordinati: 44°59′N 17°55′E / 44.98°S 17.91°V / 44.98; 17.91
Država Bosna in Hercegovina
EntitetaZastava Republike srbske Republika srbska
Geografska regijaPosavina
Upravljanje
 • županMilorad Simić (SNSD)
 • Občina51.684 km2
Prebivalstvo
 (štetje 2013)
 • Mesto
11.631
 • Občina
27.404
 • Občina gostota0,53 preb,/km2
Časovni pasUTC+1 (CET)
 • PoletniUTC+2 (CEST)
Omrežna skupina+387 (0)53
Spletna stran[www.derventa.ba www.derventa.ba]

Geografija uredi

Občina Derventa meji na občine Brod, Modriča, Doboj, Stanari, Prnjavor in Srbac, čez Savo pa meji tudi na Hrvaško. Površina občine meri 517 km², vsebuje pa 56 vasi in mesto Derventa.

Mesto Derventa leži ob reki Ukrina, ceste pa vodijo do Broda, Kotorske oz. Doboja, Prnjavora oz. Banja Luke in Srbca.

Mesto ima četrt Derventski Lug, ki se je v zadnjih letih zaradi rasti občine precej povečala.

Zgodovina uredi

Med letoma 1929 in 1939 je bila Derventa del Vrbaške banovine, med letoma 1939 in 1941 pa del Hrvaške banovine znotraj Kraljevine Jugoslavije.

Pred Vojno v Bosni in Hercegovini je v Derventi živela opazna populacija etničnih Hrvatov, večina prebivalstva pa je bila Bošnjakov. Ob začetku vojne je nekaj tu živečih Srbov, ki jih je podpirala stranka SNSD, zavzelo določene položaje moči. Med vojno so na tem območju potekali spopadi predvsem med HVO in VRS, v nekaj konfliktih pa je sodelovalo tudi nekaj enot ARBiH. Po srbski Operaciji Koridor '92 je HVO izgubil nadzor nad Dervento in je bil potisnjen proti severu. Rezultat operacije je bilo srbsko etnično čiščenje Hrvatov in Bošnjakov, v mesto pa so se naselili srbski begunci z vojnih območij na Hrvaškem in v Srbiji.

Po Daytonskem sporazumu leta 1995 se je nekaj Bošnjakov in Hrvatov vrnilo v Dervento.

Naselja uredi

Občino Derventa sestavljajo, poleg mesta Derventa, še naslednja naselja:

Demografija uredi

Število prebivalcev uredi

Število prebivalcev v občini Derventa
Naselje 1948 1953 1961 1971 1981 1991 2013
Skupaj 43,787 53,592 56,141 57,010 56,489 27,404
1 Cerani 1,905 1,028
2 Crnča 1,019 684
3 Derventa 9,098 9,133 9,843 11,824 14,357 17,748 11,631
4 Donja Lupljanica 1,271 705
5 Donji Detlak 430 249
6 Drijen 783 442
7 Gornja Lupljanica 946 329
8 Gornji Detlak 1,031 577
9 Kalenderovci Gornji 512 364
10 Kostreš 403 279
11 Kulina 808 417
12 Lug 1,254 1,107
13 Lužani 356 223
14 Lužani Bosanski 786 422
15 Mala Sočanica 759 221
16 Miškovci 782 528
17 Osinja 1,890 1,244
18 Pojezna 1,277 756
19 Polje 1,124 369
20 Tetima 1,164 254
21 Trstenci 894 548
22 Velika Sočanica 1,489 960
23 Živinice 1,290 269

Etnična sestava uredi

Etnična sestava mesta Derventa
2013 1991 1981 1971
Skupaj 11,631 (100,0%) 17,748 (100,0%) 14,357 (100,0%) 11,824 (100,0%)
Srbi 9,667 (83,11%) 4,555 (25,66%) 2,934 (20,44%) 2,496 (21,11%)
Bošnjaki 1,219 (10,48%) 5,558 (31,32%) 4,593 (31,99%) 5,065 (42,84%)
Hrvati 378 (3,250%) 4,317 (24,32%) 3,727 (25,96%) 3,439 (29,08%)
Ostali 367 (3,155%) 695 (3,916%) 242 (1,686%) 267 (2,258%)
Jugoslovani 2,623 (14,78%) 2,799 (19,50%) 459 (3,882%)
Črnogorci 21 (0,146%) 38 (0,321%)
Albanci 18 (0,125%) 11 (0,093%)
Makedonci 12 (0,084%) 14 (0,118%)
Slovenci 9 (0,063%) 32 (0,271%)
Madžari 2 (0,014%) 3 (0,025%)
Etnična sestava občine Derventa
2013 1991 1981 1971
Skupaj 27,404 (100,0%) 56 489 (100,0%) 57 010 (100,0%) 56,141 (100,0%)
Srbi 22,349 (81,55%) 22,938 (40,61%) 22,840 (40,06%) 23,124 (41,19%)
Hrvati 2,573 (9,389%) 21,952 (38,86%) 23,629 (41,45%) 25,228 (44,94%)
Bošnjaki 1,895 (6,915%) 7,086 (12,54%) 6,034 (10,58%) 6,548 (11,66%)
Ostali 587 (2,142%) 1,165 (2,062%) 500 (0,877%) 550 (0,980%)
Jugoslovani 3,348 (5,927%) 3,914 (6,865%) 575 (1,024%)
Črnogorci 35 (0,061%) 48 (0,085%)
Albanci 20 (0,035%) 12 (0,021%)
Makedonci 16 (0,028%) 17 (0,030%)
Slovenci 16 (0,028%) 36 (0,064%)
Madžari 6 (0,011%) 3 (0,005%)

Gospodarstvo uredi

Spodnja tabela prikazuje skupno številko registriranih oseb, legalno zaposlenih po njihovi osnovni dejavnosti (podatki za leto 2018):[1]

Dejavnost Skupaj
Kmetijstvo, gozdarstvo in ribarstvo 132
Rudarstvo 5
Proizvodnja 3,398
Oskrba z elektriko, plinom, paro 45
Oskrba z vodo; kanalizacija, ravnanje z odpadki, sanacije 104
Gradbeništvo 227
Veleprodaja in trgovina na drobno, popravilo motornih vozil in motornih koles 1,237
Prevozi in skladiščenje 212
Nastanitve in prehrambene storitve 227
Informacije in komunikacija 45
Finančne in zavarovalne storitve 66
Nepremičninske dejavnosti 5
Strokovne, znanstvene in tehnične dejavnosti 125
Administrativne in podporne storitvene dejavnosti 48
Javna uprava in obramba; obvezna socialna varnost 244
Izobraževanje 489
Zdravstvo in socialno delo 187
Umetnost, zabava in rekreacija 33
Druge storitvene dejavnosti 83
Skupaj 6,912

Šport uredi

Najbolj priljubljen šport v Derventi je nogomet. Mesto ima dolgo nogometno tradicijo. Prvi nogometni klub v Derventi je bil ustanovljen leta 1919 pod imenom FK Dečko. Pred izbruhom 2. svetovne vojne je bilo v mestu ustanovljenih še več drugih športnih klubov. Vojna je povzročila propad vseh klubov v Derventi in ustanovitev kluba FK Tekstilac Derventa, ki se je združil s klubom FK Dečko. FK Tekstilac še vedno deluje in tekmuje v 1. ligi Republike Srbske na svojem domačem stadionu, Gradski stadion FK Tekstilac, ki sprejme okrog 500 gledalcev. Najuspešnejši športni klub v Derventi pa je RK Derventa, ki trenutno tekmuje v 1. rokometni ligi Bosne in Hercegovine, kar je najvišje rangirano rokometno državno tekmovanje. Derventa je v regiji znana po svoji tradiciji rokometne uspešnosti, saj s tega območja prihaja več odličnih igralcev, zaradi katerih je majhno mesto imelo in ima zelo uspešen klub.[2]

Galerija uredi

Znani ljudje uredi

Sklici uredi

  1. »Cities and Municipalities of Republika Srpska« (PDF). rzs.rs.ba. Republika Srspka Institute of Statistics. 25. december 2019. Pridobljeno 13. aprila 2020.
  2. »O nama kroz istoriju«. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 2. decembra 2013. Pridobljeno 2. decembra 2013.

Zunanje povezave uredi